IZVIRNO SPOROČILO: Boštjan x

S punco sva v vezi dobrih pet let.Živima pri njej,z njeno mamo.
Živiva v majhni(70m2) stari hiši,ki se nama bo kmalu podrla na glavo,tašča pa kraljuje v 216m2 novejši hiši.
Od začetka je bil odnos z taščo še kar nekako dober.Smo se razumeli,skupaj kam šli...
Kasneje pa je tašča videla da razmerje med mano in njeno hčerko prerašča v nekaj resnega.Začela se je obnašati bolj hinavsko,ko sem načel pogovor o obnovi stare hiše v kateri živiva s punco si je izmišljevala raznorazne zgodbice,ki bi me naj odvrnile od tega da bi se lotil kakšnega dela.Kar naenkrat se je najin odnos ohladil in začela je šikanirati vsako moje delo.Pri vsakem opravilu mi je pametovala in trdila da ne delam prav,pa naj si bo to menjava oken ali pa pleskanje skratka na vseh področjih.
Naj povem da sem star 30 let in da sem na vrhuncu delovnega elana in želja,ki pa jih ne morem uresničiti zaradi nasprotovanja 70 letnice.
Moja punca mi pri vsem tem ni veliko v pomoč,saj jo mama vedno kar na kratko odpravi ali pa začne pljuvati čezme da nisem nič kaj prida itd.
Naj povem da sem redno zaposlen,opravljam tudi popoldanski "fuš" tako da nisem ravno pridanič.
Pred dvemi leti se nama je rodila hčerka.
V hiši v kateri živimo je neverjetno veliko vlage.Po stenah rastejo gobe tudi do 2cm nadebelo,in je potrebno beljenje na vsakih nekaj mesecev,hiša je stara čez 100 let,kamnita in hladna kot hudič.
Nek vložek v hišo se mi zdi nesmiseln,ker bi zato porabil ogromno truda za pregovarjanje,ker pa ima tašča še eno hči in ker noče povedati kako je z dedovanjem(druga hči je že bila izplačana po očetovi smrti vendar je strašno oboževana s strani tašče in jo moji punci vedno postavlja za zgled,čeprav ni bokve kaj) se kakšnih podvigov niti ne upam lotevati da ne bi na koncu ostal brez vsega.
Moj odnos s taščo je prišel tako daleč, da se z njo več niti ne pogovarjam in se ji izognem če se le da,ona prav tako meni.
Odnos med nama s punco pa je tudi vedno bolj hladen,saj ne more razumeti da njena mama zelo uničujoče vpliva na moje psihično zdravje in misli da pač "nisem dovolj odrasel" .
Razmišljam da bi odšel na svoje,si najel kakšno garsonjero ali kaj,pa vendar imam hčerko ki mi pomeni vse in še več.Partnerica se boji iti v stanovanje,ker se boji da bi nas glede na dohodke pokopali stroški,vendar se meni bolj zdi da se bolj kot ne dobro počuti v bližini svoje mame.Zadnje čase pa tudi moja partnerica počasi kaže znake vpliva tašče in mislim da ji je pomalem že oprala glavo.
Se opravičujem za mojo bolj kot ne zmedeno izpoved,vendar sem nekako že na robu obupa.
Vesel bom vsakega vašega mnenja.

IZVIRNO SPOROČILO: Bakfark

IZVIRNO SPOROČILO: Boštjan x

S punco sva v vezi dobrih pet let.Živima pri njej,z njeno mamo.
Živiva v majhni(70m2) stari hiši,ki se nama bo kmalu podrla na glavo,tašča pa kraljuje v 216m2 novejši hiši.
Od začetka je bil odnos z taščo še kar nekako dober.Smo se razumeli,skupaj kam šli...
Kasneje pa je tašča videla da razmerje med mano in njeno hčerko prerašča v nekaj resnega.Začela se je obnašati bolj hinavsko,ko sem načel pogovor o obnovi stare hiše v kateri živiva s punco si je izmišljevala raznorazne zgodbice,ki bi me naj odvrnile od tega da bi se lotil kakšnega dela.Kar naenkrat se je najin odnos ohladil in začela je šikanirati vsako moje delo.Pri vsakem opravilu mi je pametovala in trdila da ne delam prav,pa naj si bo to menjava oken ali pa pleskanje skratka na vseh področjih.
Naj povem da sem star 30 let in da sem na vrhuncu delovnega elana in želja,ki pa jih ne morem uresničiti zaradi nasprotovanja 70 letnice.
Moja punca mi pri vsem tem ni veliko v pomoč,saj jo mama vedno kar na kratko odpravi ali pa začne pljuvati čezme da nisem nič kaj prida itd.
Naj povem da sem redno zaposlen,opravljam tudi popoldanski "fuš" tako da nisem ravno pridanič.
Pred dvemi leti se nama je rodila hčerka.
V hiši v kateri živimo je neverjetno veliko vlage.Po stenah rastejo gobe tudi do 2cm nadebelo,in je potrebno beljenje na vsakih nekaj mesecev,hiša je stara čez 100 let,kamnita in hladna kot hudič.
Nek vložek v hišo se mi zdi nesmiseln,ker bi zato porabil ogromno truda za pregovarjanje,ker pa ima tašča še eno hči in ker noče povedati kako je z dedovanjem(druga hči je že bila izplačana po očetovi smrti vendar je strašno oboževana s strani tašče in jo moji punci vedno postavlja za zgled,čeprav ni bokve kaj) se kakšnih podvigov niti ne upam lotevati da ne bi na koncu ostal brez vsega.
Moj odnos s taščo je prišel tako daleč, da se z njo več niti ne pogovarjam in se ji izognem če se le da,ona prav tako meni.
Odnos med nama s punco pa je tudi vedno bolj hladen,saj ne more razumeti da njena mama zelo uničujoče vpliva na moje psihično zdravje in misli da pač "nisem dovolj odrasel" .
Razmišljam da bi odšel na svoje,si najel kakšno garsonjero ali kaj,pa vendar imam hčerko ki mi pomeni vse in še več.Partnerica se boji iti v stanovanje,ker se boji da bi nas glede na dohodke pokopali stroški,vendar se meni bolj zdi da se bolj kot ne dobro počuti v bližini svoje mame.Zadnje čase pa tudi moja partnerica počasi kaže znake vpliva tašče in mislim da ji je pomalem že oprala glavo.
Se opravičujem za mojo bolj kot ne zmedeno izpoved,vendar sem nekako že na robu obupa.
Vesel bom vsakega vašega mnenja.

Preberi še enkrat kar si napisal - jedro vsega, to kar si na začetku nameraval, pa so ti bili drugi krivi, da nisi uspel uresničiti lasten potencial, se na koncu itak izkaže za nesmiselno. Super zate, da imaš delovni elan, da imaš cilje in ambicije, vendar poskušaj v tej situaciji biti malo bolj realen in objektiven - neupravičeno nekoga drugega postavljaš v pozicijo osebe odgovorne za tvojo srečo. TI si ta, ki je s svojo željo po samoudejanjanju, s svojim sistemom vrednot "vdrl" v tuji prostor med druge ljudi, z željo po sprovajanju sprememb. Tisti nekdo očitno tega ne želi, vendar očitno prav tako ni dovolj zrel, da ti to dovolj nazorno in jasno obelodani. Očitno ste prekrižali kopja z namenom dokazovati vsak svojo moč. Zelo primerno ljudem starih 30 in 70 let - nasprotovanje, pregovarjanje, ogovarjanje, poniževanje, nekomuniciranje, izogibanje, manipuliranje, lobotomija, še kaj?

Praviš, da imaš potencial, razmišljaš o spremembah, rad bi zaživel na novo, v istem mahu pa se ograjuješ od mesta odločitve, ki ga moraš zasesti ti. Otrok, kot pomen vsega in beyond vsega, kot ovira, da sprejmeš odločitev dejanj/-a, ki zagotavlja/-jo spremembe. Mislim, da ne bo držalo, obstaja še nekaj več kot otrok, ki ti tega ne dovoli - tvoja želja, da 70-letnica dokončno kapitulira, se podredi, upogne, nagne naprej, da bi ji ga lahko "vstavil".
Seksaj raje z ženo, ne s taščo! Če niti ženi več ni, bo siguren sem, vsaj eni ziher všeč tvoja garsonjera. Za otroka pa se le potrudi.