Anonimen
|
Podoben klik v glavi se je meni zgodil lansko leto, ko sem po letu in pol poskušanja le zanosila in imela SS v 8 tednu. Zgodila se mi je totalna blokada in sama sebe sem prepričala, da jaz tako ne bom imela nikoli otroka, da ga ne bom uspela donositi in naenkrat začela cel svet okoli sebe prepričevati, da si jaz otrok sploh ne želim, da bom raje po svetu hodila, kariera, da tako boljše da se je tako končalo itd. Jasno ni bilo nikomur nič, ker sem pred tem samo o  govorila. Če sem po tem kakšnega videla mi je začel iti na živce.....
Počasi sem v naslednjih mesecih malo sama sebe analizirala in ugotovila, da sem naredila to blokado okoli sebe zato, ker sem se prestrašila, da dejansko res ne bom mogla imeti nikoli otrok, da bo spet trajalo leto in pol da ponovno zanosim, da tudi če bom, bom imela ponovno SS, da nisem sposobna donosit otroka itd. Tako je bilo lažje trditi da si ga ne želim, kot pa se na glas spopasti s svojimi strahovi.
Ko sem do tega zaključka prišla in ugotovila zakaj se tako čudno obnašam, je ta občutek popustil, ponovno sem se prepustila toku in zanosila. Sedaj sem v 26 tednu in komaj čakam da bom mami .
Mogoče se je kaj podobnega tebi zgodilo, ker se že dve leti trudita, vse štima, samo o ni duha in sluha, zato si raje naredila blokado okoli sebe in najprej sama sebe prepričala da si otroka ne želiš, sedaj pa si že tako prepričana v to, da želiš še partnerja prepričati. Vseeno pa mislim, da si ga globoko v sebi še kako želiš.....
Pri meni je trajalo cca. pol leta, da sem "prišla k sebi". Upam, da si tudi ti nazaj " premisliš" in kmalu obrneš ploščo in zagledaš   .
Btw. čestitam, da si upaš to pisati pod nickom in se ne skrivaš za anonimnostjo
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
še nedolgo nazaj sva s fantom bila en srečen par ki se je že več kot leto in pol trudil zaman zanositi. imava vse, stanovnje, finance bi nekako šle skozi, pripravljena sva nanj vse! 
si ga očitno (še) ne želiš - sedaj ali s tem partnerjem - saj finance, pa stanovanje,.... sploh niso TAKO zelo pomembne! - pomembna je LJUBEZEN 
to si pa takooooooooooo lepooooooooooo napisala 
- to ti pa iz prve roke povem;) 
Me je babica spraševala, če sem ok, jaz sem pa jecljala, da so me prevzela čustva.
in ob misli na vse te preglede in čakalne vrste se mi skoraj obrača želodec. nikoli si nisem mislila da bom kdaj tako daleč da bom v rokah držala napotnico za na kliniko za zdravljenje neplodnosti. že sama beseda neplodnost mi je tako tuja tako odveč, tako...ne vem vedno sem mislila da se to lahko dogaja drugim, samo drugim in samo meni pa ne. zmeraj bolj si želim da bi preprosto na prvem pregledu dali diagnozo neplodnost in čaw. enostavno ne razumem vsega skupaj. niti slučajno. 
, opraviči se mu za svoje besede in mu zaupaj kaj te dejansko blokira in duši. In verjetno ti bo tudi sam povedal da je tudi njega strah kaj bodo povedali na kliniki, da kaj še je pri njemu problem, kako bo to vpilivalo na vaju.....izpovejta se....jutri pa šibaj po napotnico in samo začni na vse skupaj gledati kot na pot k rešitvi in ne kot pot trnja in muke.... 
!
