|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: [1]
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   partnerjevi otroci
1.8.2008 18:32:19   
trma79
Pozdravljeni!
Imam težavo. Imamo, pravzaprav.
Leto dni živim skupaj z nekaj starejšim partnerjem, ki ima iz prejšnjega zakona dva najstniška otroka. Starejši sin (ki je v dijaškem domu in zelo malo pri svoji mami) me je takoj lepo sprejel in nimava težav, tudi do svojega očeta - mojega partnerja je pozoren in v rednih stikih.

Mlajša hči (15)...pa je bila sprva zelo "OK", čeprav sem slutila, da hudo še pride. In je.
Deklica živi z mamo (najbrž ne rabim razlagat - besno name) in je očitno, da marsikaj sliši o meni in je pri vseh odraslih pogovorih prisotna (besede: ti sploh ne veš, kaj se o tebi govori, vsi te poznajo ipd.).
Prav tako minevajo tedni, včasih, ko se očetu sploh ne oglasi (sms, klici pa, če je res vztrajen), da o obiskih in bivanju pri nama ne govorim.
Ko je bila pri nama, sem se zelo trudila, da bi ji bilo prijetno, oba sva se...a preko svojih načel in nekih splošnih norm pač ne moreva. Hkrati vsak najin dotik, prijaznost, nežnost, besedo "odnese" naprej in napihne, potem pa se drugi "poklicani" javno zgražajo. Enkrat smo se vsi trije vsedli in se skušali odkrito pogovoriti...nekaj malega smo si povedali, a ni nič bolje. Hkrati dobivam občutek, da z očetom vzpostavi stik takrat, ko ga rabi (prevoz, imela bi kaj...), sicer pa ne. Bila sem tiho, pa je tudi partner to spoznal. A takoj, ko princeska pomigne, on še vedno skoči (četudi se je dva dni nazaj zaklinjal, da ne bo).

Zelo me je začelo motiti, da v vseh pogovorih z očetom, tudi če sem jaz zraven, mene prav načrtno izključuje: grem k TEBI, PRIDEŠ po mene, ...kot da me ni. Ne maram njene posmehljivosti, ignorance, oprezanja za nama in za najinimi stvarmi. Vem, da je stara šele 15, a hkrati tudi ni več tako mala, da nekih stvari ne bi mogla razumeti. Vem, da je pod močnim vplivom mame (ki jo tudi izkorišča, ona pa se boji, da jo bo zgubila, če ji vsega ne bo kupila ali dovolila),a...
In zelo sem ji zamerila laži, ki jih je raznesla okoli (češ, midva da ponoči seksava, ko je ona pri nama). In tega pač preprosto ne morem kar tako pozabiti, ker so naju oba zelo prizadele in bolele, ko sva jih dobila s čisto drugega konca pod nos.
Midva, hvalabogu, o tem iskreno spregovoriva...pravi pa, naj bom potrpežljiva...naj bom vedno prijazna do nje, da bodo stvari prišle na svoje mesto. Kdaj, čez deset let???

Kako naj rešim to? Ker me duši, obremenjuje.
Prosim, pomagajte.user posted image
Neposredna povezava do sporočila: 1
   RE: partnerjevi otroci
1.8.2008 20:32:50   
naja17
Khm.... Punca je stara 15. let in tudi, če bi bilo vse v najlepšem redu, bi bila puberteta vidna.... Verjamem, da je težko, vendar mislim, da bosta pač določene muhe mogla prenašati, vseeno pa ostanita stroga pri nekaterih stvareh. Tudi jaz sem svoji mačehi marsikaj rekla... Kaj pa vem? Ne bi mi bilo treba, vendar pa tudi nekatera njena dejanja niso bila ravno premišljena.
Težko je razumeti kaj otrok čuti, čeprav se zdi, da bi pri teh letih nekatere stvari lahko razumela. Pa to lahko pričakujemo od 15. letne pubertetniceuser posted image  Nekateri niso pri 30.-ih zreli....
Bodita vztrajna s pogovori.... Pač poskušajta vedno znova in znova, naj vaju ne ovija okrog prsta, z leti pa bo odrasla, nekatere stvari spregledala sama....

Upam, da vam kmalu uspe, samo voljo ne zgubite.... Vsi skupaj seveda user posted image

(odgovor članu trma79)
Neposredna povezava do sporočila: 2
   RE: partnerjevi otroci
1.8.2008 21:23:58   
mateyka
Midva, hvalabogu, o tem iskreno spregovoriva...pravi pa, naj bom potrpežljiva...naj bom vedno prijazna do nje, da bodo stvari prišle na svoje mesto. Kdaj, čez deset let???


do njenega 18 leta, ko bo polnoletna imho.

(odgovor članu trma79)
Neposredna povezava do sporočila: 3
   RE: partnerjevi otroci
1.8.2008 21:31:31   
trma79
Pa res ne verjamem, da se bo s tistim dnem njen odnos spremenil

(odgovor članu mateyka)
Neposredna povezava do sporočila: 4
   RE: partnerjevi otroci
1.8.2008 22:02:09   
trojči
Čudi me, da te njegova bivša žena ne mara. A si morda pozabila omeniti, da si bila najprej njegova ljubica? Ker če je to res, potem imaš odgovor, zakaj te hčera ne mara, sin pa je prijazen...

(odgovor članu trma79)
Neposredna povezava do sporočila: 5
   RE: partnerjevi otroci
1.8.2008 22:19:04   
trma79
Nisem pozabila omeniti. Nisva bila. Sva se, preden so se razšli, poznala. Dobro, a nikoli do ljubimkanja.
To so bila njena predvidevanja (in najbrž še od koga), a ne vidim razloga, da bi se morala opravičevati zaradi nečesa, česar ni bilo.
Pa nisem na forumu zato.
Želela sem slišati vaša mnenja, KAKO ravnati z deklico. "Zakaj-i," kakršnikoli že so, me več ne zanimajo. So mi bolj kot ne jasni.

(odgovor članu trojči)
Neposredna povezava do sporočila: 6
   RE: partnerjevi otroci
1.8.2008 23:19:10   
massylou
Odkrit pogovor na 4 oči.
Veliko razumevanja do nje. Ti si odrasla, ona pa poleg vse situacije še našopana s hormoni.
Veliko pogovorov: enkrat se je bo že prijelo, da ji nočeš hudega. Ali pa naj ti sama pove.
Bodi ok, ampak preko sebe pa ne it.

Enkrat bo odrasla in bo vse drugače videla, od tvojega obnašanja do nje sedaj, pa je odvisno, ali te bo kasneje sprejela ali sovražila. Samo fer bodi, ne hlini prijaznosti, prijateljstva. Bodi, kar si. In se zavedaj, da je on še vedno njen oče. Ona ga pa sedaj potrebuje.

(odgovor članu trma79)
Neposredna povezava do sporočila: 7
   RE: partnerjevi otroci
2.8.2008 7:38:52   
mateyka
IZVIRNO SPOROČILO: trma79
Pa res ne verjamem, da se bo s tistim dnem njen odnos spremenil


res je. samo takrat po moje odgovarja zase in ni nihče direktno odgovoren zanjo. v tem smislu dobi malo več pravic z osemnajstimi leti in bi lahko čutila tudi več posledic svojih dejanj. če drugega ne, bi jaz bila veliko bolj direktna (kot "razumevajoča") v konfrontaciji. saj ne mislim do krega in scen, da se razumemo. samo da se ji da vedet, da je odrasla. in bit do konca prijazen pri tem. saj ji koneckoncev nič nočeš, ne? user posted image

je pa tako trma79 - straši vedno poskočijo na svoje otroke. tudi če so prej naredili frko in tudi če sstarši rečejo, da jim ne bodo več nasedali ali pomagali, to ne drži. so le njihovi otroci in njihova odgovornost. + imajo krvno vez, ki je med najmočnejšimi. nikoli ne hodi med te vezi v smilsu da mu kaj mečeš naprej zaradi tega. vsaj jaz ne bi.

pa še napol za hec - vzgoja je en velik kup potrpljenja. mislim, da tukaj ni dosti drugače. mogoče si pa to dobila za trening, da boš profi, ko boš imela svoje otroke user posted image

(odgovor članu trma79)
Neposredna povezava do sporočila: 8
   RE: partnerjevi otroci
2.8.2008 8:58:26   
trma79
Hvala, mateyka, hvala vsem. Bom poskušala...nekaj v tej smeri...enostavno se včasih lovim, pa več ne vem, kako. Ujeta med svoja načela in principe in tisto vedenje, da ima le 15 let...in da to še ni izoblikovana osebnost.

(odgovor članu mateyka)
Neposredna povezava do sporočila: 9
   RE: partnerjevi otroci
2.8.2008 10:22:19   
ronja
Trma, ne bit trmastauser posted image . Mal heca, ampak resno: punca je v puberteti, pubertetniki so grozno naporni še za svoje starše, kaj šele za nadomestne! Razumem, da si jezna nanjo, vendar mislim, da ima tvoj partner prav: daj ji čas - ja, verjetno bo to res trajalo več let, vendar pa se navsezadnje vseeno splača.

Najstniki rabijo občutek, da jih imamo radi, vendar za nič na svetu ne bi tega priznali. Delajo se, kot da so jim besede in dotiki odveč, vendar jih rabijo včasih še bolj kot mali otroci! Zato je pomembno, da sta vidva odrasla in znata zamahnit z roko, "puberteta pač", kadar naredi kaj otročjega... Tudi mali otrok te pocuka, ker hoče pozornost - in te boli, ampak on ti noče slabega. Samo ne zna drugače pokazat. Saj se bo naučila.

Prav je, da se iskreno pogovarjata in da lahko daš svojo jezo nekje ven (magari se vpiši na kak borilni šport), poizkušaj jo pa jemat kot otroka, ne kot odraslo osebo. ker to še ni. POtem ti bo lažje. Od invalida ne pričakujemo, da bo hodil - od najstnika ne moreš pričakovat, da se bo obnašal odraslo, sploh pa ne v razbiti družini...

Kakor se ti neumno zdi, se poizkušajta še naprej pogovarjat z njo, povej ji tudi, če te kaj prizadane - ne, da si jezna, ampak ji pokaži, da si žalostna. Večina najstnikov vendar nima srca iz kamna... Vem, da ti bo to pod častjo, vendar je najlažje prit do človeka tako, da se mu odkriješ.

Kar se pa tiče takih bedarij kot je to, da seksata takrat, ko je ona tam, se pa sploh ne obremenjuj - zakaj te je to tako prizadelo - saj midva tudi seksava (no, sva, zdaj ne smeva), ko je najina punčka pri nama - kaj pa naj - jo dava vsakič stran??? Skratka, tudi če bi bilo to res, ne bi bilo nič hudega in verjetno se drugim ljudem ne zdi tako grozno kot tebi. Ne obremenjuj se preveč s tem, kaj mislijo o vama drugi, ker tako nikamor ne prideš - vedno se najde kdo, ki o tebi slabo misli. Vem, da je lažje rečt, kot naredit, ampak poizkusi. Kadar naredi bedarijo, si misli, ah, ja, je pač še otrok, bo minilo...

(odgovor članu trma79)
Neposredna povezava do sporočila: 10
   RE: partnerjevi otroci
2.8.2008 10:40:18   
ronja
Aja, glede tega, da skoči, vsakič, ko ga princeska rabi, se pa ne bi mogla bolj strinjat z mateyko: starši s(m)o taki, nimaš kaj. Moja ljuba sestra je stara 37 let in nima redne službe, zato tudi ne rednih dohodkov - zasluži pač, kolikor dela, pa včasih po par mesecev nič ne dela, 8 ur na dan ji je pa itak nepredstavljivo... Tak da rabi vsake toliko malo (finančne) pomočiuser posted image . Študirala je celo večnost in vmes so jo seveda vzdrževali. Bratec gre po njenih stopinjah kar se študija tiče, sicer je pa bolj samostojen. In kakor se meni noro zdi, da pri teh letih še ne skrbita sama zase, razumem, da kot starš pač ne moreš pustit otroka, če vidiš, da te rabi (čeprav bi bilo včasih to zanj boljše).

Tak da tega mu ne meči naprej, to je pač davek, da si staršuser posted image . Vsak otrok verjetno to kdaj izkorišča - ali iz ugodja, ali pa ker mora in nima druge možnosti (ne dobi službe, je bolan,...)

(odgovor članu mateyka)
Neposredna povezava do sporočila: 11
   RE: partnerjevi otroci
2.8.2008 11:25:37   
trojči
IZVIRNO SPOROČILO: trma79

Nisem pozabila omeniti. Nisva bila. Sva se, preden so se razšli, poznala. Dobro, a nikoli do ljubimkanja.
To so bila njena predvidevanja (in najbrž še od koga), a ne vidim razloga, da bi se morala opravičevati zaradi nečesa, česar ni bilo.
Pa nisem na forumu zato.
Želela sem slišati vaša mnenja, KAKO ravnati z deklico. "Zakaj-i," kakršnikoli že so, me več ne zanimajo. So mi bolj kot ne jasni.



Vzrok za to, da te ne mara, bi lahko bil ravno v tem, da bi bila ti vzrok za ločitev. A potem praviš, da ni važno, zakaj kdo koga ne mara in je način pristopa do te osebe neodvisen od osebnosti in iz tega izhajajočih odnosov?

Ni se ti treba opravičevati, meni ne. Zakaj. Če ti želimo svetovati, moramo pač vedeti ta zelo pomemben podatek.  Razburjaš se kot tisti, ki grejo enkrat k zakonskemu terapevtu in rečejo, da mu je samo za denar, ker ni nič naredil, kar tiho je bil, ničesar ni predlagal....seveda ni, ker ju še ni spoznal, ker mora najprej zbrati podatke...ahja.

(odgovor članu trma79)
Neposredna povezava do sporočila: 12
   RE: partnerjevi otroci
2.8.2008 12:37:03   
mateyka
Kakor se ti neumno zdi, se poizkušajta še naprej pogovarjat z njo, povej ji tudi, če te kaj prizadane - ne, da si jezna, ampak ji pokaži, da si žalostna. Večina najstnikov vendar nima srca iz kamna... Vem, da ti bo to pod častjo, vendar je najlažje prit do človeka tako, da se mu odkriješ.


se strinjam. sej to sem hotla povedat s tem, da bi bila bolj direktna in ne toliko razumevajoča. da v bistvu pokažeš kaj čutiš in ne "štekat" v nedogled, pa zraven stvari v sebi držat in mlet..

(odgovor članu ronja)
Neposredna povezava do sporočila: 13
   RE: partnerjevi otroci
2.8.2008 22:14:56   
janca
Najprej bi te vprašala, kako veš, da te njegova bivša res sovraži. A ti je mogoče v obraz to povedala ali kaj?
Zdeklico bo pa zelo težko, vedi da si zanjo tujka, ki je razdrla družino. Pa če si jo al pa ne. Ona ima to v glavi in se tudi zato tako obnaša. Mislim, da bo minilo še kar neki časa, da se bo to uredilo. Ja itak, očeta pokliče samo takrat kadar kaj rabi (moja16 letnica je ista pa jo nisem nikdar ščuvala proti očetu), pač puberteta. Postavi se v njeno kožo, začni razmišljat kot 15 letnica, pa boš vidla kako je to. To so uporniki. Pozanimaj se kaj ima rada, kaj rada dela, kam rada hodi ... in probaj kaj naresti v tej smeri. Mislim, da s pogovori bolj malo dosežes, preidi k dejanjem. Mogoče ti bo uspelo. Sam ne obupat. Sprejmi jo tako kot je, pa bo tudi zate lažje.

(odgovor članu trma79)
Neposredna povezava do sporočila: 14
   RE: partnerjevi otroci
3.8.2008 0:16:26   
sinnerka
no naj povem da jaz tudi imam mačeho pa je tudi kot 15letnica nisem marala to pa zato ker sem mela v glavi da mi je vzela očeta in to se me še vedno drži kot pijanc plota in se še vedno ne razumeve. Oz nevem povedati ampak sem jezna nanjo to so občutki

(odgovor članu janca)
Neposredna povezava do sporočila: 15
   RE: partnerjevi otroci
3.8.2008 10:20:06   
karmy
po enem letu da se igras starsa, in poskusas postaviti oceta proti svojemu lastnemu otroku, ni nikoli pametna ideja. Sam mora postaviti meje, ti mors pa vsaj se nekaj casa ne igrati grdo maceho, kar te sigurno punca tako tudi razume. poskusi biti njena prijateljica, poskusi se vzdrzati pred njo kaksnih intimnih trenutkov, ker to samo poslabsa zadevo. Punca je v puberteti, in takrat so punce se posebno obcutljive na te stvari, in tudi nesigurne vase, zato ima tudi njena mama taksen vpliv nanjo. Ti pa samo z svojimi dejanji podzigas to. Moj pravi, da so zenske med sabo lahko prave prasice. Da bi dejansko kaj lahko naredila in imela takojsen vpliv nanjo, ti jaz pravim da nimas sans. lahko si njena prijateljica, ne bos pa nikoli stars. Vsaj tako je moje mnenje, pa srecno

_____________________________

~Ladies, if a guy ever tells you, he wants to cover you from head to toe in honey, and lick it all off inch by inch, that's the man who hasn't done it before. ~ Love you CT ~

(odgovor članu sinnerka)
Neposredna povezava do sporočila: 16
   RE: partnerjevi otroci
3.8.2008 16:27:12   
Gina
Kaj pa vem, meni se zdi, da če sta se njena starša že prej kregala ali se ne razumela, da je gotovo to zamerila očetu. Jaz sem svojemu očetu zamerila to, da se je do matere grdo obnašal. Na smrt sem mu zamerila in to je edina stvar na svetu, ki je nekomu ne zmorem odpustit. Pa je bil do mene res fajn, ampak ni pomagalo, saj je prizadel mojo mamo. V puberteti sem se grdo vedla do vseh ljudi na tem svetu, celo do moje matere, ki sem jo ljubila tako, kot ne vem če sploh še koga razen svojih otrok. Samo si nisem mogla pomagati. Nek vragec je divjal v meni. veš, moj fotr je imel ljubico in privoščila sem mu jo, ker je zgledal z njo srečen, ampak daleč od tega, da bi zmogla z njo živet. Na živce mi je šlo, da je ves čas samo pucala in pucala in pucala, kot obsedena, da se ni usedla zraven, ko smo pojedli in poklepetala, da je samo jamrala, .. pa čeprav sem jo sprejela, saj sem fotru vendarle privoščila dobro. (kaj šele, če je ne bi sprejela, a si predstaljaš kako bi to šele bilo mučno za naju obe)IN ona je tudi marsikaj razumela narobe. Nikdar nisem hodila k fotru po denar, saj ga ni nikdar imel zame, služila sem svoj lasten denar od 16. leta dalje, tako so me naučili, pa je ona vendarle govorila, da pridem samo če kaj rabim. Kje hudiča je to videla? Če take reči meniš o otroku, ti utegne otrok to zamerit, ker v bistvu s tem kažeš lasten ego in to, da otroku tega ne privoščiš. Otrok rabi tudi denar. To je del starševstva. IN če je fotr odšel je najmanj, ampak najmanj kar zanjo lahko naredi, da ji da denar. Zakaj te toliko znervira, če deklič kaj reče, kar se ti ne zdi resnica? Ona ima pravico mislit po svoje. Moraš vedet, da ne moreš biti vedno od vseh ljudi ljubljen in da je ok tako. Ne pšotrebuješ ljubezni vseh ljudi za svojo srečo. Niti ne more vplivati neka laž na tvoje življenje, če ti tega ne dopustiš. Vse to je zgolj v tvoji glavi in v tem,d a meniš, da te morajo razumeti. NI jim treba, pa še zmeraj lahko čist fajn živiš. To moraš sprejeti sama pri sebi, če en boš cel lajf nesrečna. Vprašaj se, zakaj ti toliko pomeni mnenje drugih? Če bi ti deklica rekla, da ti manjka pol roke, bi se ji smejala, ker bi vedela, da to ni res, ker pa ti je rekla nekaj drugega, o čemer očitno dvomiš, če bodo ljudje vedeli a je res al ni, pa se sekiraš. Bedarija. Oboje je isto.
Vedeti moraš tudi to, da otroci nikdar ne izginejo iz tvojega lajfa niti starši, ker so povezani z nevidno nitko. Sploh deklice in očetje imajo neko svojo "karmo", preko katere ne morejo. Če se oče loči od familije, to fantje drugače sprejmejo. Za njih je fotr fotr, še vedno lahko z njim šraufajo pa debatirajo pa pridobivajo svoje izkušnje, vsaj večinoma, za deklice pa to ni tko enostavno. Fotr bi moral biti model človeka za življenje, pa jim je s svojim vedenjm porušil kompletni vzorec, kaj naj iščejo. Zato ga dostikrat preizkušajo ali pa mu zamerijo in iz tega ven delajo mnoge čudne neumnosti tako sebi kot njemu - v tej zgodbi si ti samo en dodatek preveč, ki zakomplicira že tako težke razmere še s svojimi željami, potrebami in zahtevami - vsaj pogosto je tako - povej mi vzrok, zakaj bi ona tebe imela neizmerno rada in se ne vedla pubertetniško ta hip, ko pa vendarle najbrž zaradi vsega naštetega zgoraj ta hip ne more? MOgoče sem zakomplicirala vse skupaj, hotela sem ti le osvetliti vzroke za dogajanje. Kaj narediti? Čim manj osebno jemlji vse skupaj, pa poskušaj upoštevati tudi njene želje in potrebe, vzljubi jo z vsemi njenimi bedarijami vred, pa poišči tisto njeno vrednoto, ki ji res veliko pomeni in ji v tistem poskušaj ustreči, pa karkoli že je. Saj ti mogoče veš, kaj njo moti, pa ji poskušaj tam narediti življenje lepše. Kaj pa vem. Če ti gre pa tako zelo na živce, boš pa morda naredila še najboljše, če se sploh kaj dosti ne boš vpletala. Tudi oče mora reči reševati sam. Ne smeš mu ti reči, da ne sme njej ustreči, ker je šla predaleč - to mora sam odkriti. Skratka, brez vpletanja bo najbrž tvoj lajf lažji. Nehaj jo gledat s preveč kritičnimi očmi, pusti ji njen lajf, ona pa bo gotovo v tem primeru dolgoročno lažje tebi pustila tvojega.

(odgovor članu karmy)
Neposredna povezava do sporočila: 17
   RE: partnerjevi otroci
4.8.2008 10:12:25   
tehnofil
IZVIRNO SPOROČILO: trma79
Leto dni živim skupaj z nekaj starejšim partnerjem, ki ima iz prejšnjega zakona dva najstniška otroka.

....mene prav načrtno izključuje: grem k TEBI, PRIDEŠ po mene, ...kot da me ni.....
Kako naj rešim to? Ker me duši, obremenjuje.

In po katerem ključu sklepaš, da si njegovim otrokom kak faktor? user posted image

(odgovor članu trma79)
Neposredna povezava do sporočila: 18
   RE: partnerjevi otroci
4.8.2008 12:52:35   
anitaz
Koliko časa nazaj sta se pa ločila? Oz. koliko sta bila stara otroka?

(odgovor članu trma79)
Neposredna povezava do sporočila: 19
   RE: partnerjevi otroci
4.8.2008 22:53:34   
pin




se podpišem pod Gino




(odgovor članu trma79)
Neposredna povezava do sporočila: 20
   RE: partnerjevi otroci
6.8.2008 18:32:55   
muška
IZVIRNO SPOROČILO: trma79
Leto dni živim skupaj z nekaj starejšim partnerjem, ki ima iz prejšnjega zakona dva najstniška otroka.

....mene prav načrtno izključuje: grem k TEBI, PRIDEŠ po mene, ...kot da me ni.....
Kako naj rešim to? Ker me duši, obremenjuje.



jaz sem z mojim partnerjem skupaj 10 let, in njegova otroka iz prvega zakona še vedno pravita k tebi pridem. Čeprav je ta " k tebi" v mojo hišo. Saj v bistvu res prideta k njemu, on je njun oče, jaz pa sem v tem primeru njima lahko samo prijateljica, če to vsi hočemo, kaj drugega jima ne morem in nočem igrat! Obratno je , ko otroci vabijo. Takrat pa vedno rečeta pridite k nam itd.

Kaj se pa punce tiče, puberteta ene meče malo bolj druge malo manj. Težko je o čemerkoli pisat, ker ne vem kakšna načela in pravila imata vidva, kakšna pa ima, oz. bi imela ona. Ko sta otroka od mojega moža hodila k nam na vikende (zdaj sta oba že odrasla), se nikoli nisem obremenjevala z pravili. Če hočeš spat do 12 spi zaradi mene. Če nočeš kosila OK, ampak kaj drugega ti ne bom pripravljala, veš kje je hladilnik. Če hočeš gledat TV do 4 zjutraj, daj ga zaradi mene, ampak naj ne bo glasen, da bomo lahko vsi spali, itd., itd. 

Je pa vsekakor zelo zelo pogosto, tudi v našem primeru je še vedno, da otrok pokliče starša ko kaj potrebuje. Kar tako v 3 dni pubertetnica 100% ne bo poklicala in rekla foter kako si, no še odrasel človek to naredi zelo poredko, ni tako?

(odgovor članu pin)
Neposredna povezava do sporočila: 21
   RE: partnerjevi otroci
13.8.2008 22:54:44   
plenicka
Mogoče kruto, vendar še kako resnično. Naslov pove že skoraj vse. Ja, to sta partnerjeva otroka, ne tvoja. Ne živita z vama in ti nimaš nobenih pravic, da se vpletaš v odnos oče-sin, oče-hči. Najlažje pa je kriviti njuno mamo. Mislim, da bi se bilo v takšnih primerih dobro vprašati tudi, koliko krivde je na očetovi strani.

Srečno.

_____________________________

Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno. (Mali princ)

(odgovor članu muška)
Neposredna povezava do sporočila: 22
Stran:   [1]
Stran: [1]
Pojdi na:





Smo po 35. letu res prestari za nosečnost?
Ne želite otroka po 35. letu? V redu, ampak ne recite, da ste stari! Razlogov, zakaj imeti otroke po petintridesetem, je...
Nosečnost: Tabela rasti ploda po tednih
Kako velik je plod v posameznem tednu nosečnosti? Preveri, kako izgleda nosečnost po tednih!
Zgodbe malih junakov: 9 dni sem bila v ume...
Sprejeli so me v zelo kritičnem stanju na Infekcijsko kliniko, opravili nujen carski rez, intubirali. Potem sem bila v ...
Otroci, ki se zbujajo zgodaj zjutraj so ...
Se vaš malček zjutraj prebuja skupaj s petelini, ne glede na to ali je delovni dan ali vikend? Imamo dobro novico za vas...
Prvomajske počitnice so najlepše ob morju
photo
Odkrijte popolno spomladansko harmonijo v Adrii Ankaran, zeleni mediteranski oazi. Napolnite se z energijo daleč stran o...




Plenice.
пеперутка16

Kdaj ste otroka začeli odvajati od plenic?