krtekxx
|
Ooj, jaaa seveda pridno počivam, mal tipkam po računalniku, berem knjigo, olupila sem krompir za kosilo...to je pa bilo vse, kar sem danes počela. Z mojim sva nekako čisto "brezskrbna" glede rezultatov - "bo kar bo" je itak geslo že cele nosečnosti in še kake prej. Jaz se res sploh ne obremenjujem glede rezultata, bolj glede tega, da bi bil narobe kaj zaradi samega posega - tiste, ki ste imele AC že veste, kak strahec grize po možganih po posegu in na pet minut preverjaš ali je kaka kapljica česarkoli že na hlačkah. Ja, na našem centru so bili precej skeptični glede moje nosečnosti in posvojitve, vendar pa sva jih prepričala, da si to res želiva in da bova vse naredila, da bosta malčka pri naju našla prava starša. Je pa res, da je to izjemno hitro, da bova dobila otroka v slabih 2 letih odkar sva oddala prošnjo. Sedaj se ukvarjamo s takimi rečmi kot je prošnja za vrtec...Mala namreč že hodita v vrtec in psihologi so mnenja, da s tem nadaljujeta. V resnici me je včasih kar malo strah, sploh ponoči, ko se zbujam ob vsakem šumu, kadar spita pri nama, ampak jutra vse te bojazni preženejo. Res je zanimivo, ko naenkrat nimaš časa razmišljati o sebi ampak si salno zaposlen. Je pa res, da si velikokrat rečem, kako naivno sem si predstavljala starševstvo...ni to resničnostni šou na TV, ki go ugasneš, ko ga maš dost. Prav lepo bodite.
|