tejčica30
|
Veš, še zdaj sem fascinirana nad vsem.
Leta 2008 sem 6 mesecev žrla klomifen, vmes sem bila na HSG ju, mož pa je naredil tri spermiograme (zadnjega ko sem bila že noseča, pa tega še nisem vedla in pol niti ni po rezultate šel, ker se mu ni dalo samo zaradi tega v Lj. hodit).
Decembra se mi je nekako ratalo malo skulirat, s klomifenom sem zaključila že novembra, torej sem se decembra čisto prepustila naravi, dober občutek je bil, da imava februarja posvet na neplodnostni (bodo že tam potem pogruntali kaj je narobe), poleg tega pa sem vedela da začnem z januarjem z novo službo in sem si rekla, no četudi zdaj še par mesecev ne zanosim, bo pa za službo fajn. In glej, za novo leto je bil že 35 dan ciklusa, pa sem naredila test in  .
Ta teden pa moram šefu povedat, he, he!
Sama sem bila v času čakanja zelo alergična na nasvete tipa "sprosti se, pa bo ratalo", zdaj pa vidim da je to res bistvenega pomena. Sploh če niso ugotovljene kakšne organske nepravilnosti, pa še pri teh se pogosto dogajajo čudeži!
Ne obupat, za vse bo posijal sonček - tak pomladni in tak !
|
Natisni
Najboljše stvari si mi dala 
ampak imam tudi v planu nehat 
