ribica.
|
Mislim da otroci ne bi bili otroci, če ne bi vedno vsaj poskušali skakat po svoje. Tudi moja sta taka. IN tudi jaz sem velikokrat sama sebi tečna, ko ju je treba vedno opozarjat, ampak kaj čemo, če pa na prvo besedo ne zaleže. Večinoma ju jemljem sabo ko kam grem. Ne zahtevam da sta čistu pri miru, ampak ju imam vedno na očeh. Dovolim da se malo oddaljita, če je varno, amapk vedno vem kje sta, oz kaj počneta. Na igrišču vsekakor dovlim dosti norenja, dokler s tem ne gnjavita drugih. Recimo lahko se valjata po kamenčkih, in si mečeta sebi pesek na glavo, če jima je to hit. Nikakor pa ne dovolim da s peskom obmetujeta naokrog kadar nista sama.
Kar se pa igrač na igrišču tiče, pa se ne strinjam s tem, da so eni starši nevzgojeni in nič ne vprašajo, če si lahko sposodijo. Jaz namreč svojemu otroku dam njegove igrače, potem pa se v njegovo igranje ne vmešavam. Dovolim mu, da sam rešuje spore s svojimi igračami, oz dopuščam možnost, da tuji otroci pridejo bližje in si sposodijo, tako kot si potem drugič on sposodi tuje. Ker tudi sama mu ne hodim za ritjo, da bi namesto njega spraševala če lahko vzame. Ta mali otroci itak ne vprašajo sami. MI pa gredo na živce starši, oz stari starši, ki so otroku hodijo za ritjo in mu govorijo tega ne smeš, tole ne moreš, pusti to, to ni naše..... Madona, pa saj bo samo pogledal in malo stestiral. če pride do prepira, se itak vmešam, in se zadeve vedno rešijo, tako da ima vsak nekaj za igrat. Dam pa jasno vedeti vsem, da igrač naj ne nosijo naokrog, ker jih potem ne bom iskala za njimi.
Glede drugih stvari pa, nimam slabe vesti, kadar moram otroka vpričo drugih opozarjati. prav tako brez težav komu povem svoje če mi pošilja kakšne poglede v stilu, "vaš otrok me nervira". Ker enim ljudem gre na živce vse. IN jaz pač ne bom svojemu otroku zamašila ust in ga dala na vrv,samo zato, da gospode ne bo nič zmotilo.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. Ja tudi jaz razumem, da se moraj otroci zdivjat, naj se, greš v park, na travnik, v gozd...naj tečejo, se smejijo, po listju lazijo, ok, ampak ko si v v gostilni, v čakalnici, ma da je mir, ko rečeš. Seveda je problem v starših, ki se za to ne zmenijo in sploh ne rečejo naj bo mir. In kot je ena omenila, tole s starejšimi je dostikrat tako ja, da si prijazen, potem pa te napi....da je je joj. Sprašujem se edino to, kako se bodo te rezlike v vzgoji odražale čez toliko in toliko let. Npr, pred cca 20-30 leti je bila vzgoja kar dosti enotna se mi zdi, oz. je bilo malo staršev tega mnenja o svobodi in pravicah in blablabla, danes pa je takih vedno več in ti vzgajajo otroke po tem načelu da se vse pusti, naj se zase brigajo, naj bojo prvi, naj ne vem kaj, učijo jih naj se zavedajo svojih pravic!, istočasno pa jim pozabljajo govorit o njihovih obveznostih in dolžnostih in hkrati, vedno manj takih, ki pa želijo(mo) da so otroci poslušni, da ne izletavajo in da so pridni....
v angelski podobi 
. Ne zagovarjam takega početja kot ga opisuješ, samo verjamem, da je bil vsak starš kdaj v situaciji, ko je okolica mislila, da kakšni starši so pa to. Sploh tisti ko imamo 4-5-6 letnike smo doživeli že marsikaj 
a delam otroku krivico, če ga omejujem s tem, da mu ne dovolim (omogočim) vsega ali je to vzgoja?
poslušaj, jaz pa ne razumem takih mamic kot si ti. če pričakuješ od dveletnikov, ki še ne govorijo, da sprašujejo za igrače mi je kratkomalo smešno. da pa pričakuješ, da bo mama skakala, za tamalim in vsakega spraševala za dovoljenje vsega, česar se njen radovednež dotakne za tiste 2 min da malo pofirbca, mi je pa kratkomalo mimo. skoraj smešno. mislim, povej mi, a ti resno pričakuješ od teh malih otrok, da jim ti privlečeš ne vem kake stvari pred njih in potem pričakuješ, da jih gledajo? ker govorijo še ne. pričakuješ, da za vse igračke, ki jih obišče v enem krogu po igrišču in se dosikrat sploh ne ve od koga so, da nekaj kompliciramin ugibam? motijo me take picajzlarske mame kot si ti. ker potem poslušam mame, ki govorijo svojim štiriletnikom, da je prav, da moji mali dveletni pupi, ki še ne govori tekoče (in včasih tudi noče česa rečt - go figure take mališane zakaj ne), ni posodil igrače, ker ni vprašala - mislim, a to je pa normalno.. 
jaz pa tudi ne bom spraševala, če se lahko dotakne vsakega avtka, vlakca, vozička ali kosilnice na igrišču za 2 min. pa saj so bili tudi njihovi otroci mali in vejo kako je s tem? 
zadnje čase ja....le zarad česa res???? Tisti, ki ima dejansko hiperaktivnega otroka, se lahko samo zgraža nad vsemi ostalimi starši, ki imajo pač nevzgojene otroke, pa se sklicujejo na hiperaktivnost. Hiperaktivnost pač ni enako podivjanosti in nevzgojenosti.
