Anonimen
|
Hiša, ki bi rada imela sonce
V VELIKEM mestu je v senci VELIKIG hiš čisto sama živela majhna hiša.
Čas si je krajšala s preštevanjem.
Štela je vrabce v žlebu, potepuške mačke na stopnicah, štela je miši v luknjah, rdeče avtomobile na cestah. In včasih je štela celo dežne kaplje.
Kadar pa hiša ni štela, je prisluškovala zvokom z ulice.
Ljudje so kar naprej govorili o vremenu. Dež jih je spravljal v slabo voljo. Ozirali so se v nebo in si želeli sonca.
Hiša je poznala marsikaj. Na primer dež. In meglo. In sivo ulico. Le o soncu ni vedela ničesar,:zmeden2: saj ni nikoli zašlo na njen košček neba.
In tako je od jutra do večera tuhtala in se pogovarjala sama s seboj.
Običajno tega hiše ne počnejo, a ker v mali hiši ni nihče prebival, je imela časa na pretek.
"Sonce je zagotovo zelo pomembno, če ljudje toliko govorijo o njem," si je rekla hiša.
"Toda kaj sploh je sonce?:zmeden2:
Pravijo, da je sonce rumeno. Celo zlato!
Le čemu je podobno?:zmeden2:
Je živo?:zmeden2:
Ima roke?:zmeden2:
Ima noge?:zmeden2:
KAj pa ušesa in rep?:zmeden2:
Morda pa je sonce takšno, kot jaz?:zmeden2:
Če je sonce na nebu, potem mora imeti krila!:zmeden2:
In če nam res sveti, je mogoče videti kot žarnica!:zmeden2:
Ampak če je videti kot žarnica, zakaj mu potem pravijo sonce?:zmeden2:
KAj pa če je sonce nekaj kosmatega?:zmeden2:
Le kako bi nas drugače grelo? Včasih prav neusmiljeno pripeka!
Rada bi vedela, kam gre sonce ponoči.:zmeden2:
Navsezadnje, ali je današnje sonce res tisto od včeraj?:zmeden2:
Kaj pa, če je sonce vsak dan novo?:zmeden2:
Kdo ve, morda sonce sploh ni eno samo!
Lahko, da ima vsakdo svoje, čisto posebno sonce!:zmeden2:
Joj, kako rada bi tudi jaz imela svoje sonce!"
Toda sonca ni in ni bilo :(
In ker hiša ni vedla, kaj storiti, je postajala vse bolj nesrečna. :( Kar podrla bi se.:((
Potem pa je nekega jutra pred hišo ustavil tovornjak.
"glej no, kaj se dogaja?":zmeden2: se je zdrznila hiša.
V hišo so začeli prinašati nove stole, mize, omare, postelje, predalnike. prinesli so velik hladilnik, štedilnik, pralni stroj. zvečer so spet odšli in zaklenili za seboj.
Naslednjega dne je prišel očka z mamico in otroki.
Hiša je bila vznemirjena: "Kakšen direndaj!" :)
Mamica je sešila nove zavese :bravo: Na okenske police je posavila cvetlične lončke :rozica::rozica::rozica: Skupaj so na novo pobarvali hišo.:bravo: Tudi vrata in žlebove in okna.:bravo:
"Joj, kako sem lepa!" se je občudovala hiša.9nebesa
Zvečer sta očka in mamica uspavala otroke s pravljicami, ki so tudi hišo zazibale v srečne sanje.
Končno je imela svoje sonce.9nebesa
Hiše pač niso zato na svetu, da bi živele same.:)
V upanju, da vsak od vas najde svoje sonce...
LP Kristina
|
Natisni
