ursonok
|
Zdravo,
jaz sem se ful najedla, sem bila v "svojem" baru, vinski kleti, kjer imajo super tapase ... Sem šla potem "za kazen" peš domov, ampak ne vem, ali bo to odtehtalo vse priboljške ... 
Črne misli
jaz jih imam samo v tej nosečnosti, verjetno zato, ker ni bila načrtovana, ker se mi je na začetku podrl svet, pa potem še slab UZ ... Drugače pa v prvih dveh N nisem imela nobenih črnih misli .. Pa saj jih tudi zdaj načeloma nimam. Čim manj razmišljat in se poglabljat. To ubija.
Trebušček
jaz sem že totalno noseča, prav velik trebuh imam, me že na bazenu gledajo, skrivat ga nikakor več ne morem, nenosečniških kavbojk pa tudi ne spravim več gor. Pa šele 16. teden! Kaj šele bo ...
Ajnas6
mislim, da vsak, ki je živel na Poljskem ali v Španiji in ima otroke, ve, kako je s cepljenji - ne glede na to, ali je mahnjen na naturo ali na kulturo ...
Na Poljskem so cepljenja obvezna, verjetno nekako tako, kot je to v Sloveniji, če nočeš, moraš pač pisati razna pisma in ne vem kaj, morda pa še plačati kazen, če se ti kdo obesi za vrat ... V Španiji je glede tega bolj normalno, cepljenja so prostovoljna, seveda vsi pediatri "toplo priporočajo" te zadeve, vmes še malo pomoralizirajo, češ da je treba biti odgovoren do družbe in tralala. Načeloma pa ti nihče ne teži, niti v vrtcih in šolah.
Mi smo prvo cepili proti vsem obveznim, pa še malo dodatno (takrat smo bili še daleč od narave ), drugega samo obvezno, pa še to ne vem, ali bomo nadaljevali. Morda meningokoke, ki so tu zastonj, glede ostalega bomo pa resno premislili. Tretjega bomo pa pomoje vzgajali proticepivno ...
Težka tema, več ko prebereš, hujšo zmedo imaš v glavi ... V nekaterih cepljenjih vidiš smisel (meningokoki, morda hepatitis B, ki ga lahko stakneš mimogrede v bolnici), v drugih pa niti najmanj.
Hormoni in psiha
a vam tudi hormoni na psiho udarjajo? Jaz sem ful čustvena, sentimentalna, načeloma v pozitivo, edino, kar me TOTALNO iz tira spravi, je dretje in cmizdenje otrok. Ko je Abel neprespan, ga mučijo zobje in se dere in dere, pa četudi ga nosiš na rokah, mu poješ, ga božaš itd., se meni meša. Kar trest se začnem, dobim napol migreno, občutek imam, da se bom zadušila. Dretje me čisto iz tira spravi. Sem ga zadnjič morala odložiti v posteljo in oditi za 10 minut v drugo sobo, on je tam jokal, jaz pa v drugi sobi takisto. Ampak morala sem stran, drugače bi mu kaj hudega naredila.
Enako tavelika ... s teženjem me čisto ob živce spravi, ne morem se kontrolirat. In to ni isto kot v nenosečnosti, ko znoriš zaradi otrok. Tisto je povsem pod kontrolo, ves čas lahko razmišljam in usmerjam svojo voljo. Zdaj pa ne. In to se zgodi v trenutku - iz super razneženosti me dretje vrže v popolno blaznost.
Groza. Kaj ti hormoni delajo s človekom. Saša, kako je s tem v pravu? Se spomnim, da je v 19. stoletju nek pisatelj opisoval primer, ko je noseča ženska pahnila svojo nečakinjo skozi balkon. Pa so jo na sodišču oprostili - spoznali za neprisebno, ker je bila noseča.
To se mi je vedno zdelo trapasto, zdaj pa vidim, da so imeli morda prav
Nič, bo treba počas spat. Lahko noč!
|
Natisni
. Je pasalo ... 
. hvala bogu, res. Ja tamala je bla kar boga. tale herpangina je virus, če je povzročitelj herpes se ji reče slinavka. Drugače pa nima veze z herpesom, razen da se po stopalih in dlaneh in predvsem po žrelu naredijo mehurčki, razjede, boli ko hudič. Otrok noče jesti in je zato celo sranje. Imam tak muskelfiber od nošenja. 
Prej nikakor nisem mogla odpret tega okenca za odgovor. 
Se ob teh praznikih počutim kot mali otrok- sem čist vesela vsakega darila
Drugače pa sva v pričakovanju NS, ki bo drug četrtek, torej danes teden
In pol mi teta prek telefona reče, da to itak traja samo par sekundic- ja in zarad teh par sekundic se morem peljat 40km, namest da bi mi lepo po pošti poslali in denar potegnili iz računa
Očitno je tega res vedno več
. Jaz sicer še iščem, vendar krajše variante, ker za NČ res nima smisla. Pa poskušam tudi kaj drugega delat...sem sicer imela ideje, da bi se samozaposlila, ampak trenutno tudi to nima nekega smisla. Preden bi steklo, bi bila že na porodniški. No, če bo le vse po sreči. 
No, po dveh urah pešačenja, tudi v hrib, sem bila precej crknjena. Sem se morala malo uleči potem, da smo popoldne lahko nadaljevali ... 
