|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Želiš imeti čisto svoj koledarček?
PRIJAVI se in prejemaj novičke s koristnimi, zanimivimi in zabavnimi vsebinami na svoj elektronski naslov.

Otrokov razvoj: Razvojni mejniki

Gibalno motorični razvoj
Plesalec, arhitekt, slikar, kipar, atlet ali imitator živali: v vseh teh vlogah se malček izvrstno znajde. Med spretnostmi, ki jih obvlada, je na primer, met predmeta v določeni smeri. Tudi žogo zna uloviti in sonožno delati zajčje poskoke ter hoditi po prstkih naprej in nazaj. Preskoči oviro, visoko 5 cm. V tem času dobi občutek za ritem in če sliši glasbo, pleše.
S pridobljenim ravnotežjem postaja vse bolj samozavesten in se loteva novih nalog. Premika se s krhkim predmetom v roki, ne da bi mu padel na tla. Po stopnicah hodi tako, da stopi z eno nogo na eno stopnico. Celo preskoči lahko eno ali dve stopnici in ostane v ravnotežju na eni sami nogi. Okoli tretjega leta se nauči poganjati tricikel in vožnja po parku ali dvorišču se lahko začne. Zanimajo ga mehanične igrače, stikala za luči in naprave. Kocke zlaga v niz ali v stolp, iz njih zna zgraditi manjše objekte.
Pri dveh letih in pol skuša narisati črto navpično in vodoravno, razporeja tri oblike v skupine (krog, kvadrat in trikotnik) in natančno reže s škarjami, valja klobaso iz plastelina, če mu pokažemo krog, ga preriše. Zna pa tudi že rešiti sestavljanke iz treh ali štirih delov.

Odnos do vrstnikov V tretjem letu starosti se otrok najraje igra sam ali ob drugih otrocih (ne z njimi), še vedno pa potrebuje pomoč in vodenje s strani odrasle osebe. Do svojih igrač je zelo posesiven in jih ne želi deliti z drugimi. Rad posnema dejanja svojih staršev, razume preprosta navodila, a se pogosto upira željam in navodilom staršev, rad sam ukazuje. Pri uvajanju sprememb je precej rigiden, ljubša mu je vsakodnevna rutina. Socialno je še zelo nezrel, je egocentričen – ne zanimajo ga občutki drugih ljudi, ne zna se vživeti v občutke drugih, predvideva, da vsi čutijo tako kot on. 
Razne oblike igranja privedejo do prepirov zaradi igrač. Ti so med vrstniki ter med bratci in sestricami normalni in vsakdanji. Otrok, ki še ni dopolnil treh let, preprosto še ne razume, kaj pomeni izmenjavati, deliti, sodelovati. Kadar se skupaj igrajo otroci različnih starosti, naj bo vedno v bližini odrasel, ki bo interveniral ob morebitnih sporih.

Teženje k neodvisnosti
Otrok je zelo aktiven, radoveden, nemiren, upira se omejitvam. Preizkuša, kje so meje, kakšno vedenje je sprejemljivo in kolikšna je njegova moč glede na odrasle. Želi si biti čim bolj neodvisen, hkrati pa še vedno potrebuje pomoč odraslih. V tem obdobju se pričnejo spreminjati odnosi s starši, pa tudi z drugimi sorodniki in znanci. Spreminjanje odnosov in zapleteni občutki do staršev se lahko odrazijo kot strah, tesnoba ali agresivnost, kar se lahko pokaže s sesanjem palca, z nočnimi morami, močenjem postelje. Je pa to tudi obdobje smeha in nagajivosti, saj ima malček vedno boljši občutek za humor.
Razvoj govora
Otrokovo besedišče obsega približno 300 besed, iz katerih zna oblikovati preproste in slovnično pravilne trdilne stavke. Nenehno postavlja vprašanja, ki se začenjajo s kaj ali kdo. Vse bolj ga razveseljujejo rime, pesmice in pravljice.
Mnogi starši so zaskrbljeni, ko njihov dvoletnik posluša pogovore drugih in ogromno razume, uporablja pa bolj malo besed. Otroci najprej veliko več razumejo, šele čez nekaj časa pa začnejo uporabljati nove besede. Brez skrbi, vaš otrok vsak dan s poslušanjem spoznava veliko novih besed in jih shranjuje, vendar jih bo šele čez čas začel uporabljati. Če boste na otroka pritiskali, naj oponaša vaš govor ali imenuje predmet, ki ga želi, sporazumevalna igrica zanj ne bo več zabavna, zato se ji bo uprl.

Dečki spregovorijo nekoliko pozneje kot deklice, otroci v dvojezičnih družinah pa na začetku tvorijo manj besed v vsakem jeziku, vendar kmalu brez težav spregovorijo v obeh jezikih. Če pa vaš malček pri dveh letih in pol še ne spregovori, bi bilo pametno poiskati nasvet razvojnega strokovnjaka, ki bo otroka pregledal in ugotovil morebitne vzroke. Pomembno je, da mu pregledajo sluh, saj se zaradi številnih vnetij le-ta lahko poslabša in se zato upočasni govor. Najpogostejši razlog za zapoznel govorni razvoj je še vedno naglušnost. Morda vas bodo poslali k logopedu ali kateremu drugemu specialistu. Če bodo ugotovili, da ni nič narobe (in verjetno bo tako), bodo otroka naročili na pregled spet čez šest mesecev, če dotlej še ne bo spregovoril. Pri dveh letih in pol je tudi primeren čas, da povprašate za nasvet, če se vam zdi, da ima otrok kakršnekoli govorne težave (zatikanje, jecljanje, slabo besedišče), vendar velja poudariti, da se mnogim, ki začnejo pozno govoriti, okoli tretjega leta na lepem »odpre« in postanejo prave male klepetulje.

Spretne rokice
Zrokami je že tako spreten, da lahko določene predmete izdeluje sam. V tem času so zelo dobrodošle ročne lutke, ki jih otrok uporablja na več načinov in v več vsebinah. Fantje pogosto uporabljajo pesek in mivko, za gradnjo cest, letališč, gradbišč in železnice. V tem obdobju naj otroci vadijo odpenjanje in zapenjanje gumbov, nizanje makaronov na vrvico, šivanje s šivanko, ki ima veliko uho, ker s tem vadijo svoje finomotorične sposobnosti.

Posnemovalno igranje
Pojavi se v tretjem letu. Otrok tu posnema različna dejanja odraslih. Temu pravimo tudi imitativna igra. Otrok v igri aktivira svojo domišljijo in jo projicira v predmete okoli sebe. Za nežive predmete ima živa bitja, negibne stvari ima za gibljive. V lutki vidi svojega otroka in ravna z njo kakor, da je sposobna jesti, govoriti, spati. To vrsto igre imenujemo personifikacija ali poosebljanje. ( Več o otroški igri si lahko preberete v članku "Otroška igra")


Preberite še

Razvojni mejniki
Spanje
Zdravje in nega
Prehrana
V vrtec
Igrajmo se
Dobro je vedeti




.Če ugotovite..
пеперутка16

..da nosite trojčke, kaj bi naredili?