Za otroka je ločitev (poleg smrti) staršev eden najbolj tragičnih dogodkov v njegovem življenju, saj se vsakdanje življenje po ločitvi zelo spremeni.
Ločitev ni enkratni problem. Traja in traja. Začne se s prepiri ter negativnim vzdušjem doma, nadaljuje z ločitvijo, morebitnimi spori med starši tudi po razhodu, večkrat pa tudi prepiri zaradi skrbništva. Da o selitvah, ki sledijo vsaki razvezi, ter o kasnejših prilagajanjih na nove partnerje ter polbrate in polsestre niti ne govorimo …
Vsaka ločitev je zgodba zase in vsaka ločitev je proces, ki se začne že veliko prej, pred formalno oziroma uradno ločitvijo. Prav pripravljalna faza na ločitev lahko pomembno vpliva na poznejše počutje družinskih članov, še zlasti otrok. Imamo primere, ko se otrok v dejanski fazi ločitve pomiri, izredno vznemirjen pa je v fazi, ko se na videz "nič takega ne dogaja". In seveda obratno. Vsekakor je ločitev proces, pri katerem je žalovanje prepleteno z jezo in strahovi. To je nekaj, kar sodi zraven.
Otrok žaluje za staršem, ki gre iz družine. Po tej izkušnji se ustraši, da ga lahko še drugi starš zapusti. V svoji glavi prevzame krivdo za ločitev in se skuša "poboljšati", samo da bi bili starši ponovno skupaj. Pogosto ima tudi občutke krivde. Še posebej mlajši otroci mislijo, da je eden od staršev odšel zaradi njih. Temu pogosto sledi tudi jeza na starša, ki je "kriv za ločitev". Imajo strahove, da ga starš, ki gre k drugemu partnerju, ne mara več.
Starši bi morali praviloma povedati otroku resnico o ločitvi na njemu primeren način, brez odvečnih podrobnosti, ki so mu kvečjemu v škodo in mu ne pomagajo pri boljšem razumevanju situacije. Povedati mu morate toliko, kolikor je v danem trenutku sposoben "slišati" - sprejeti. Nikakor mu ne vsiljujte celotne zgodbe in "resnice". To ni stvar enega ali dveh dogovorov in pogovorov. Pri tem je potrebno otroku zagotoviti in to tudi uresničiti, da sta se oče in mama razšla kot zakonca, ne pa kot starša in da bosta kot starša tudi v prihodnje funkcionirala. Da ga imata oba še naprej rada in da nikakor ni kriv za ločitev. Izredno pomembno je, da imate starši dovolj razumevanja in potrpljenja, da se z otrokom pogovarjate o tem toliko časa, kolikor za to pač potrebuje. V takih okoliščinah se je najbolje obrniti na strokovne osebe, ki bodo vsem članom primerno pomagali skozi proces ločitve.«
Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:
Stike lahko omejuje izključno sodišče!
Varuh človekovih pravic starše opozarja, da lahko stike med starši in otroki omejuje izključno sodišče, četudi jih je ce...
13
Najlepše ime za fantka po vašem izboru
Vsako ime je nekaj posebnega in nič presenetljivega ni, da je staršem najlepše ime tisto, ki ga nosi njihov otrok (otroc...
9
Poskok v rasti: Dojenček neprestano joče
S t.i. poskoki v rasti se pri dojenčku pojavijo spremembe v ritmu hranjenja, pogosta prebujanja, spremembe v vedenju - o...
5
Tabela spanja: koliko spanca potrebuje doj...
Strokovnjaki so pripravili tabelo spanja, ki prikazuje, koliko spanca potrebuje povprečen dojenček. Vendar brez skrbi, t...
5