Obdrajanja smo se lotili letos že tretjič. Tudi nas je vsako leto več, letos sodelujemo že štiri skupine.

Med iskanjem idej, kako bi lahko ustvarjali vsi z znanjem šivanja in brez, majhni in veliki smo se vzgojiteljice odločile, da bomo ustvarjali iz nogavičk-saj se spomnite tistih ljubkih živalic, ki jih s spretnimi prstki lahko polnijo tudi otroci in z nekaj dodatki postanejo prav ljubke .

Starši so pridno zbirali materiale:trakove, gumbke, krpice…Me smo pripravile nekaj vzorcev.

Ni lahko zaposliti za dalj časa radovednih triletnih otrok. Zato smo imele vzgojiteljice pripravljene rezervne dejavnosti, ki bi jih izvedle v kolikor bi vpadla motivacija. Pa veste kaj- sploh ni! Otroci so mirno pomagali , vsak po svojih močeh.

Še nikoli nisem videla toliko tatkotov šivati!

Ustvarjali smo vsi skupaj: otroci in starši in vzgojiteljice skupinic Miški, Konjički in Pikapolonice. Med prijetnim klepetom so kmalu izpod rok spretnih staršev in marljivih otrok nastale prave male umetnine, ki so kar vabile k objemanju.

Nekatere starše je malo skrbelo, kaj če njihovi izdelki niso najbolj lepi.

Pa smo kmalu ugotovili, da je popolno zašite ljubkovalne igrače moč kupiti na vsakem koraku. Izdelke, ki pa so stkani  s toliko  lepimi željami je moč prepoznati na drugačen način.

Želim si, da bi naše delo lahko videli tisti, ki bodo objemčke prejeli-koliko ljubezni, potrpljenja, domišljije

Po uri in pol ustvarjanja so se izpod rodile prve miške. Vsaka drugačna. Sama svoja.

V dneh, ki so sledili delavnici smo jih velikokrat pobožali, pogledali, ljubkovali. Veliko smo se pogovarjali, komu so namenjeni.

Jutri pride k nam poštar. Položili jih bomo v veliko škatlo, ki jo bo odnesel.

Ne bo lahko, saj so dar dragocenega časa in ljubeznivosti naših staršev. A poslali jih bomo z lepimi željami. In če bo malce hudo, se bomo posladkali s Pezzovimi sladkarijami.

Srečno pot, naši objemčki!

V imenu vzgoiteljic, staršev in otrok zapisala

Anka Krpan Skomina