Prenovljeni učni načrti za osnovne šole prinašajo več interdisciplinarnosti, več avtonomije učiteljev in sodobnejši pristop k znanju, a tudi skrb glede izvedbe v praksi. (Foto: Freepik.com)

/11 /11

Slovenske osnovne šole se pripravljajo na največjo prenovo učnih načrtov v zadnjih dvajsetih letih. Zavod RS za šolstvo (ZRSŠ) je letos predstavil prenovljene učne načrte za obvezne predmete, ki bodo začeli veljati jeseni 2026. Spremembe so obsežne – sodelovalo je več kot tisoč strokovnjakov iz različnih področij, cilji pa so jasni: manj vsebinskega balasta, več življenjskih znanj in bolj povezano učenje.

Kaj prinašajo novi učni načrti

Prenovljeni načrti naj bi učiteljem omogočili več svobode pri načrtovanju pouka in prilagajanju vsebin potrebam razreda. Namesto natančno določenih tem bodo imeli učitelji več prostora za izbiro metod in pristopov. Novi okvir naj bi spodbujal projektno delo, sodelovanje med predmeti in aktivno udeležbo učencev pri učenju.

Poseben poudarek bo na tako imenovanih »skupnih ciljih izobraževanja«, ki povezujejo vse predmete:

– razvijanje jezikovne in digitalne pismenosti,

– spodbujanje zdravja in dobrega počutja,

– krepitev državljanske in kulturne zavesti,

– trajnostni razvoj in podjetnost.

Cilj ni več samo znanje za oceno, temveč razumevanje, povezovanje in uporaba naučenega v resničnem življenju.

Manj snovi, a več razmišljanja

Ena glavnih kritik preteklih učnih načrtov je bila njihova preobsežnost. Novi naj bi bili po zagotovilih ZRSŠ vsebinsko bolj pregledni, čeprav so po obsegu nekoliko daljši. To povečanje izhaja predvsem iz dodatnih didaktičnih priporočil in primerov dobre prakse, ne pa iz večje količine snovi.

Pri predmetih, kot sta matematika ali slovenščina, bodo učitelji imeli več svobode pri izbiri poti do cilja – pomembno bo, da otroci razumejo in znajo uporabiti znanje, ne le ponavljati zapisanega v učbeniku.

Skrbi med učitelji in starši

Kljub optimističnim napovedim prenova prinaša številne izzive. Učitelji opozarjajo, da uradne različice učnih načrtov še niso v celoti objavljene, zato se ne morejo pravočasno pripraviti na spremembe. Tudi založniki učbenikov izražajo skrb, saj brez dokončnih dokumentov ne morejo začeti pripravljati novih gradiv.

Starši pa se sprašujejo, kako bodo spremembe vplivale na otroke – bo snovi res manj, ali bo učenje še zahtevnejše? ZRSŠ obljublja, da bo novi sistem otroke razbremenil in jim omogočil bolj ustvarjalno ter razmišljujoče učenje, a to bo pokazal čas.

PREBERITE TUDI: Klavdija Hočevar Kastelic: "Starši moramo imeti v sistemu svobodno možnost izbrati drugačno pot ali drugačno vrsto izobraževanja, ki ustreza našim otrokom."

Prve spremembe šele čez leto dni

Prenovljeni učni načrti naj bi začeli veljati s šolskim letom 2026/27, kar pomeni, da imajo šole še eno leto za priprave. V tem času bodo potekala tudi dodatna usposabljanja za učitelje in preizkušanje novih pristopov. Učbeniki, ki so trenutno v uporabi, bodo ostali veljavni še tri leta, da bo prehod čim bolj postopen.

Več sodelovanja, manj tekmovanja – a z zastarelimi učbeniki?

ČePrav prenovljeni učni načrti obetajo bolj sodelovalno in ustvarjalno šolo, ki otroke spodbuja k razmišljanju namesto k tekmovanju, se v praksi odpira nov problem – učbeniki, po katerih bodo učenci še več let pridobivali znanje, so pogosto starejši od njih samih.

Veljavnost številnih učbenikov je bila namreč podaljšana še za tri leta, kar pomeni, da bodo otroci do leta 2029 pri nekaterih predmetih še vedno uporabljali gradiva, nastala pred pandemijo, pred razmahom umetne inteligence in pred novimi znanstvenimi spoznanji. Učitelji opozarjajo, da takšni učbeniki ne morejo več slediti novim pristopom in ciljem prenovljenih učnih načrtov, ki poudarjajo aktualnost, kritično mišljenje in povezovanje znanja.

V učbenikih za naravoslovje so še vedno prisotni primeri, ki ločujejo fiziko, kemijo in biologijo, medtem ko novi učni načrti poudarjajo njihovo povezanost – denimo raziskovanje zvoka skozi živalske zaznave ali razumevanje ekosistemov pri raztopinah. Tudi pri angleščini učitelji opozarjajo na neljube napake: v učbenikih se učenci še vedno učijo o znanstvenikih, ki so danes pokojni, kar lahko vodi v napačno rabo glagolskih časov. Pri zgodovini pa se pojavljajo vsebinske vrzeli, saj stari učbeniki ne pokrivajo novih razredov in sodobnih tem, ki jih uvajajo prenovljeni načrti.

Ker novih učbenikov še nekaj časa ne bo, bodo številni učitelji prisiljeni sami pripravljati delovne liste in povzetke, kar pomeni dodatno obremenitev in neenakost med šolami. Vse to sproža vprašanje, ali lahko država res govori o sodobnem šolstvu, če otroci še vedno listajo po knjigah, ki so nastale v času pred umetno inteligenco.

Kot je zapisala ena izmed mam, članica sveta staršev: »Težko razumemo, kakšen standard izobraževanja svojim otrokom omogoča država, če meni, da lahko še tri leta po sprejetju novih učnih načrtov uporabljajo učbenike, stare skoraj desetletje. V času, ko se svet spreminja vsak dan, to otrokom sporoča, da znanje ni pomembno.«

PREBERITE TUDI: RINGARAJIN KLEPET: V sodobnem šolskem sistemu so potrebe neoliberalnega sistema postavljene nad otrokovo dobrobit