Virusi, bolezen in smrt so normalen ter sestavni del našega življenja in kot take jih moramo predstaviti tudi otrokom. (Foto: Nina Roydo)

/11 /11

Izredni koronaukrepi vplivajo seveda tudi na delo v vrtcih ter odnose med pedagoškimi delavci in otroci ter starši in vrtčevskim osebjem. Najbolj pa seveda na otroke, še posebej tiste najmlajše, ki najtežje razumejo, da smo soočeni z izrednimi razmerami.

Pri ravnateljici Vrtca Galjevica Barbari Novinec smo preverili, kako se v njihovem vrtcu soočajo s koronavirusom in vsem, kar paše zraven.  

Kako ocenjujete trenutno situacijo, da zaščitne maske v vrtcih vendarle niso obvezne oziroma kako gledate na uporabo zaščitnih mask v vrtcih, če bi jih ukrepi ponovno zahtevali?

Dela z maskami, ko govorimo o predšolski populaciji otrok, si ne morem niti nočem predstavljati. Otroci, ki prihajajo in bivajo v vrtcu do devet ur dnevno, potrebujejo strokovnega delavca, ki jih med drugim uči socialnih in govornih veščin, jih s prijazno mimiko pomiri, pocrklja ter jim daje občutek varnosti in sprejetosti. Ob uporabi zaščitne maske je otrok prikrajšan za vse te pomembne občutke, ki jih prepoznava tudi preko obrazne mimike.

Pri neposrednem delu z otroki maske nikoli niso bile obvezne, za kar smo si močno prizadevali tudi ravnatelji posameznih vrtcev, strokovni delavci vrtcev in združenja na področju predšolske vzgoje. Pristojni so nam v tem delu prisluhnili in ne verjamem, da bodo ta ukrep spremenili, saj bi bil takšen ukrep v nasprotju s temelji pedagoške stroke in koristjo otrok.

Že to, da morajo otroci nositi maske na primer pri posebnem prevozu z avtobusom, ko so na avtobusu samo otroci določenih skupin, je meni osebno težko razumeti. Z otroki se namreč odpravljamo tudi na drsanje, na tabore oziroma programe vrtcev v naravi, letovanja in zimovanja, ko je vožnja lahko tudi daljša od ene ali dveh ur.

"Dela z maskami, ko govorimo o predšolski populaciji otrok, si ne morem niti nočem predstavljati," pravi Barbara Novinec, ravnateljica Vrtca Galjevica. (FOTO: Nina Roydo)

Tudi nekateri starši ne morejo ali ne želijo nositi mask ob vstopu v vrtec. Kako rešujete to težavo v vašem vrtcu?

Res je, da v vrtec vstopajo starši, ki imajo različne poglede na situacijo, v kateri smo se znašli. Ne glede na to pa v našem vrtcu poudarjamo, da smo kot javni zavod zavezani k spoštovanju uredb pristojnih inštitucij in to pričakujemo od vseh, ki vstopajo v naše prostore, tudi od staršev.

Tudi sicer, sploh pa v izrednih razmerah, je odprta komunikacija in pretočnost informacij zelo pomembna, zato smo s starši ves čas v stiku - osebno in preko elektronske pošte. Že več let imamo zelo dobro vzpostavljeno mrežo elektronskega komuniciranja z vsemi starši, tako da o vseh spremembah in ukrepih starše sproti obveščamo. Od začetka epidemije smo jih tako že večkrat seznanili s protokoli ravnanja za preprečevanje širjenja virusa in jih vsakokrat nagovorili, da dosledno upoštevajo preventivne ukrepe, kot so uporaba zaščitne maske, razkuževanje rok ob vstopu v vrtec ter varna razdalja oziroma upoštevanje števila oseb v garderobi.

Seveda pa se tudi v našem vrtcu srečujemo s posamezniki, ki kljub opozorilom ne spoštujejo predpisanih ukrepov, vendar gre pogosto samo za nenamerno neupoštevanje ukrepov, tako da smo zaenkrat vsa nesoglasja uspeli urediti po mirni poti oziroma z opozorilom. Pri reševanju konfliktov se skušamo postaviti tudi v vlogo starša, ki zelo redko slabo misli oziroma želi slabo drugemu, vsekakor pa je pogovor pri tem ključnega pomena.

PREBERITE TUDI: Zaščitne maske delajo več škode kot koristi

V vašem vrtcu ste se tudi že srečali z okužbo s Covid-19. Kako ste se s tem sooočili in kako je to vplivalo na delo v vrtcu?

Res je, najprej smo imeli na eni izmed naših lokacij primer čistilke, ki je bila pozitivna na Covid-19. Zaposlena je imela le blage simptome bolezni, ob epidemiološkem poizvedovanju pa je NIJZ zaradi možnega tesnega stika karanteno odredil še trem sodelavkam, s katerimi je bila okužena v stiku zadnja dva dni pred pojavom bolezenskih znakov. Zaenkrat se vse delavke v karanteni počutijo dobro in se bodo kmalu vrnile na svoje delovno mesto. Dve zaposleni sta v času karantene zaradi narave dela svoje delo opravljali od doma, za nadomeščanje tretje zaposlene pa smo si pomagali s študentko.

Konec prejšnjega tedna pa smo prejeli obvestilo, da sta na Covid-19 pozitivni še ena vzgojiteljica in ena kuhinjska pomočnica, kar je privedlo do karantene celotnega oddelka otrok z vsemi tremi strokovnimi delavkami, ki delajo v oddelku, in karantene vseh sedem kuhinjskih delavcev v centralni kuhinji. S solidarnostjo med vrtci (dva ljubljanska vrtca sta nam priskočila na pomoč s tremi kuharji) in prerazporeditvijo tehničnih delavcev, predvsem pa z osebno angažiranostjo in medsebojno pomočjo zaposlenih, ki so morali svoje delo organizacijsko prilagoditi, ter podporo staršev bomo izzivom zanesljivo kos.

Zaradi vse večjega števila okužb v Sloveniji se tudi v našem vrtcu soočamo z nekoliko povečano stopnjo zaskrbljenosti, ki pa jo skušamo s sprotnim posredovanjem vseh informacij držati v mejah obvladljivega. Vodja PZHR podrobno spremlja spreminjanje epidemiološkega stanja v državi in po svetu, prav tako se o vseh posebnostih posvetuje s pristojnimi epidemiologi NIJZ. Trudimo se upoštevati vse preventivne ukrepe in ob tem gre posebna zahvala vsem našim zaposlenim, ki s svojim trudom prispevajo, da delo poteka v kar se da normalnih pogojih.

Tudi sicer, sploh pa v izrednih razmerah, je odprta komunikacija in pretočnost informacij zelo pomembna, zato smo s starši ves čas v stiku - osebno in preko elektronske pošte.

Barbara Novinec, ravnateljica Vrtca Galjevica

Kako zelo pa so vsi ti izredni ukrepi v vrtcu okrnili normalno delo v vrtcu in koliko so zaradi tega zaposleni v vrtcu bolj obremenjeni?

Delo v izrednih razmerah seveda privede do večje obremenjenosti zaposlenih, vendar se zavedamo, da se v teh izrednih razmerah nismo znašli samo v vrtcih.  Kot v vseh življenjskih okoliščinah se lahko odločimo, kako bomo gledali na obstoječe razmere. Če ponazorim na primeru kozarca napolnjenega do polovice - lahko ga vidimo na pol praznega ali pa na pol polnega. V našem vrtcu smo se odločili, da je kozarec na pol poln, tako da upoštevamo postavljene protokole, ki smo jih oblikovali v sklopu ožje delovne skupine.

Delo, ki od nas poleg običajnega dela zahteva tudi vzdrževanje in zagotavljanje visokih higienskih standardov, smo razdelili med vse zaposlene, tako da zaenkrat s tem nimamo prevelikih težav. Seveda pa nas skrbi, kako bomo organizirali delo v primeru večjega števila obolelih ali večjega števila zaposlenih v karanteni. Zato pripravljamo načrte dela za različne razmere, ki nas lahko doletijo.

Pa vendar, kot sem že rekla, gledamo optimistično naprej. V tem trenutku nihče ne more vedeti, kako se bodo razmere spreminjale, zato se vsak dan znova trudimo in si prizadevamo, da našim otrokom ponudimo najboljše. Kako bo jutri, pa bomo videli jutri. Sama si želim, da bi bil Covid-19 le bežen spomin v življenju otrok našega vrtca ter da bi otroci vendarle tudi v teh časih imeli možnost doživeti čim bolj pester in poln program, ki ga ponujamo v našem vrtcu. 

Težko mi je, ko vidim in spremljam, da so starejši mnogokrat prikrajšani za stik s svojimi otroki in vnuki ter pri tem ne morejo narediti nič. Čakajo, da mine strah, ki je največji sovražnik človeka, večji kot virus in morebitna okužba z Covid-19, ki je sicer za določen, vendar zelo majhen delež ljudi, res lahko tudi usoden. Za svoja ravnanja smo odgovorni predvsem sami, zato moramo biti odgovorni do sebe in do okolice tudi na način, da se borimo premagati strahove ter se trudimo najti moč v sebi za iskanje vzrokov za nasmeh in pozitivno naravnanost. Hkrati pa ne smemo pozabiti na solidarnost in strpnost do tistih, ki tega ne zmorejo ter potrebujejo stalne spodbude. 

PREBERITE TUDI: Čarobna skrinjica - sprostitvene vaje za otroke

Kako pa lahko starši pomirimo vrtčevske otroke, ki jih je zaradi družbene koronahisterije vse bolj strah virusov, bolezni, smrti in drugih ljudi?

Strahovi seveda obstajajo, toda izvor strahu je v večini primerov posledica premalo znanja. V preteklih mesecih smo se o virusu naučili zelo veliko in znanost je dostopna bolj kot kadarkoli prej. Potrebno se je informirati in otrokom na primeren način razložiti vse, kar jih skrbi.

S temami, ki ste jih omenili, se z otroki pogovarjamo že v vrtcu, priporočljivo pa se je o njih pogovarjati tudi v domačem okolju. Virusi, bolezen in smrt so normalen  ter sestavni del našega življenja in kot take jih moramo predstaviti tudi otrokom. Ob tem pa je zelo pomembno, da otrokom povemo tudi, kako lahko sami pripomoremo, da ne bomo zboleli, da bomo dolgo in zdravo živeli.

Vsa ta vprašanja so zelo dobra iztočnica za zavedanje, da smo za svoje zdravje v prvi vrsti odgovorni sami in da lahko z zdravim načinom življenja veliko pripomoremo h kvaliteti življenja. Zagotovo ni dobro, da otrokom prikrivamo realno stanje, saj otroci kljub temu, da so majhni, zelo dobro čutijo spremembe.

Kot ravnateljica vrtca skupaj s sodelavci v vrtcu menim, da je tudi v tej situaciji najpomembnejše to, da ostanemo pozitivno naravnani, da poskrbimo za vsakodnevno dozo smeha in da iščemo veselje v majhnih stvareh. Moramo ponotranjiti zavedanje, da izredno stanje ne bo trajalo večno in da v vmesnem času lahko veliko naredimo za povezovanje s svojo družino in za kovanje novih načrtov, mogoče pa tudi za iskanje novih priložnosti. Dokler smo zdravi, imamo lahko nešteto želja in neskončno upanje. Zato ostanimo zdravi, uporabljajmo razum in pazimo na vse nas.

"Tudi v trenutni situaciji je najpomembnejše to, da ostanemo pozitivno naravnani, da poskrbimo za vsakodnevno dozo smeha in da iščemo veselje v majhnih stvareh." (FOTO: Nina Roydo)

Pa vendar prihaja hladen del leta, ko so prehladi običajen del vrtčevskega življenja. Kako se soočate s trenutno situacijo, ko so prehladi zaradi podobnih znakov okužbe s Covid-19 tako rekoč kriminalizirani?

V našem vrtcu smo imeli že pred epidemijo Covida-19 zelo podrobno izdelan protokol ravnanja v primeru nalezljive bolezni pri otroku. In nič drugače ne ravnamo sedaj. Kar se nam zdi najpomembnejše, je to, da v vrtec sodijo izključno zdravi otroci in zdravi zaposleni.

Vsi se zelo dobro zavedamo, da otroci v predšolskem obdobju gradijo svoj imunski sistem in lahko zato pogosteje obolevajo. Nobenega otroka, ki kaže prehladne znake, ki seveda zelo sovpadajo z znaki okužbe s Covid-19, ne kriminaliziramo, temveč se mu posvetimo z vso skrbnostjo in prizadevanjem, da mu do prihoda staršev lajšamo simptome ter skrbimo da teh bolezenskih znakov ne bi prenesli na druge otroke iz skupine.

V primeru, da se pri katerem od otrok med bivanjem v vrtcu pojavi povišana telesna temperatura, slabo počutje, dražeč kašelj in podobno, strokovni delavci takoj o tem obvestijo starše in jih prosijo, da pridejo po otroka v najkrajšem možnem času. Že utečen protokol ravnanja pri pojavu nalezljive bolezni v našem vrtcu predvideva, da otroka, pri katerem se v vrtcu pojavijo bolezenski znaki, položimo na ležalnik v umaknjen del v igralnici, kjer počaka na prihod starša. Medtem strokovni delavec večkrat preveri počutje otroka in ga spodbuja k pitju vode ali čaja. V kolikor sta v tem času v oddelku oba strokovna delavca, je eden od njih z otrokom vse do prihoda staršev. Ostalim otrokom iz skupine povemo, da se njihov prijatelj slabo počuti in mora počivati, zato ga ne motimo.

Pri vračanju otrok nazaj v vrtec upoštevamo smernice NIJZ za vključitev otroka po preboleli bolezni, tako da se otroci vračajo zdravi. Starše o protokolih ravnanja ob nalezljivih bolezni seznanimo že pred prvim prihodom v vrtec, tako da so z njimi seznanjeni in v zvezi s tem večjih težav nimamo.

V našem vrtcu smo imeli že pred epidemijo Covida-19 zelo podrobno izdelan protokol ravnanja v primeru nalezljive bolezni pri otroku. In nič drugače ne ravnamo sedaj. Kar se nam zdi najpomembnejše, je to, da v vrtec sodijo izključno zdravi otroci in zdravi zaposleni.

Barbara Novinec, ravnateljica Vrtca Galjevica

Vse več psihologov opozarja, da izredni koronaukrepi, ki bi se jih naj držali vrtci, pri najmlajših spodbujajo psihopatologijo. Ali je vse ukrepe, ki jih priporoča NIJZ, sploh možno izvesti, ne da bi kršili osnovne vzgojno-pedagoške standarde in otrokom omogočili kakovostno vrtčevsko oskrbo? In kje je tista točka preloma, ko vrtci vseh predpisanih ukrepov ne bodo mogli več izvajati, ne da bi se z njimi naredila nepopravljiva škoda za otroke in vse udeležene, in je v tem primeru bolje, da se vrtci enostavno zaprejo?

Zapiranje vrtcev zaradi izdanih priporočil NIJZ zagotovo ni rešitev, saj imajo otroci v slovenskih vrtcih izjemno visok standard kakovosti bivanja, tako iz psihosocialnega vidika kot vidika zagotavljanja optimalnih pogojev za njihovo rast in razvoj. Pomembno se je zavedati, da so otroci v času deveturnega bivanja v vrtcu deležni številnih spodbud, ki ugodno vplivajo na razvoj njihovih možganov in intelekta ter telesno zdravje.

Kar se tiče ukrepov, ki so jih priporočili na NIJZ, pa je potrebno poudariti, da imajo strokovnjaki omenjene institucije v tem trenutku izjemno zahtevno delo in je zagotovo zelo težko napisati enotna priporočila, ki bi lahko veljala v vseh vzgojnoizobraževalnih institucijah v vseh različnih situacijah, ki smo jim dnevno izpostavljeni. Zato menim, da je predvsem na nas ravnateljih, da iz splošnih priporočil NIJZ oblikujemo protokole dela, ki bodo v vsaki vzgojnoizobraževalni ustanovi delovali tudi v praksi.

Ob prebiranju priporočil za varno delo smo se v našem vrtcu že maja sestali z ožjim timom sodelavcev in se dogovorili za način dela, ki bo vzdržen tako za naše otroke kot tudi za vse ostale, ki delamo v vrtcu. Na ta način smo se uspeli precej približati priporočilom NIJZ in hkrati obdržati okolje, v katerega se otroci radi vračajo. Pri tem pa bi želela poudariti dejstvo, da smo ob sprejemanju protokolov na podlagi priporočil NIJZ v prvi vrsti upoštevali vse potrebe in razvojne značilnosti naših otrok, saj nam je njihovo dobro počutje ter s tem tudi njihovo duševno in telesno zdravje najpomembnejše.

PREBERITE TUDI: BLOG - Stranski učinki po cepljenju

In ko sva že pri zdravju otrok, nam lahko za konec poveste, kako sprejemate člen novega zakona o nalezljivih boleznih, ki določa, da necepljeni otroci ne bodo smeli več biti vključeni v javni vrtec?

V našem vrtcu težav z neprecepljenostjo otrok ne zaznavamo, prav tako nikoli nismo imeli težav s pojavom katere izmed nalezljivih bolezni. Sama sem zagovornica cepljenja in sem prepričana, da smo prav zaradi cepljenja uspeli izkoreniniti mnoge otroške bolezni, ki so bile v preteklosti vzrok za povečano umrljivost ali hude zdravstvene zaplete.

Glede odločitve stroke, da necepljeni otroci ne bodo smeli biti vključeni v javni vrtec, pa menim, da mora ta upoštevati tudi vse okoliščine, zaradi katerih nekateri otroci niso cepljeni. Obstaja namreč določen odstotek otrok, ki zaradi svojega prirojenega bolezenskega stanja ali morebitnih kroničnih bolezni ne smejo biti cepljeni.

Vpogleda v delež (ne)precepljenosti otrok javnost nima, tako da o tem težko presojam. Vsi otroci imajo pravico do šolanja (tudi na predšolski ravni), odgovornost za to pa nosimo starši. Osebno sem prepričana, da je do nižje precepljenosti otrok prišlo zaradi nezaupanja v cepiva in tukaj je odgovornost tudi na farmacevtski stroki, ki bi morala narediti več za dvig zaupanja do cepiv med starši, ki trenutno nosijo polno odgovornost za cepljenje otrok in morebitne posledice.

"Osebno sem prepričana, da je do nižje precepljenosti otrok prišlo zaradi nezaupanja v cepiva in tukaj je odgovornost tudi na farmacevtski stroki, ki bi morala narediti več za dvig zaupanja do cepiv med starši." (FOTO: Nina Roydo)