Kot bi energija božiča v ljudeh prebujala tisto najboljše - to, da smo v bistvu vsi bitja ljubezni, ki se ne ozira na logiko in znanost, temveč deluje dobesedno čudežno. (Foto: Freepik)

/11 /11

Božični prazniki so zame prav poseben čas v letu, saj so zaradi lučk in božičnih okraskov, topline in nežnosti teh družinskih prazničnih dni, pa tudi zaradi dobrih mož, ki živijo v pravljičnem svetu na severu, prav posebej čarobni.

Kot bi decembra oživeli ne le Miklavž, Božiček, Dedek Mraz in škrati, temveč tudi vsi palčki, vilinci in vsi tisti čarobni svetovi, kjer čarobni prah zares obstaja. Kjer se lahko pogovarjaš tako z rastlinami kot živalmi, kot v Narniji ali Avatarju.

Ti domišljijski svetovi so me noro privlačili že od malih nog, ko sem navdušena brala Neskončno zgodbo, hrepenela, da bi tudi moj maček govoril kot Alf, in na skrivaj verjela, da v vesolju zagotovo nismo sami. 

Med božičnimi prazniki se zato tudi sedaj, ko bi kot 44-letnica že morala prenehati verjeti v pravljice, še vedno navdušujem nad božično čarovnijo. Kot majhna deklica očarana opazujem lučke in se vsako leto znova odločim, da se bom tudi letos predala božičnim "čudežom".

Tistim trenutkom, ko povsem nenačrtovano pomagaš sočloveku in se ti zahvali z žarom v očeh, ti pa veš, da je on tebi podaril veliko več kot ti njemu.

Ko "naključno" srečaš starega prijatelja in se v hipu posloviš od starih zamer in ne moreš razumeti, zakaj tega nisi storil že veliko prej.

Ko ti iskren nasmeh neznanca na široko odpre srce in začutiš ljubezen tudi do njega, četudi ga ne poznaš in si ga srečal prvič. Ker veš, da si povezan tudi z njim.

Kot bi energija božiča v ljudeh prebujala tisto najboljše - to, da smo v bistvu vsi bitja ljubezni, ki se ne ozira na logiko in znanost, temveč deluje dobesedno čudežno.

Pozdravi telo.

Zaceli srce.

In pokliče dušo.

Že veš, kaj je v letošnjem prav posebnem božiču, ki nas postavlja pred zares veliko preizkušnjo povezanosti in medsebojne ljubezni, poklicalo tvojo dušo?

Kaj je tisto, kar podpira tvoje telesno zdravje? Kaj je tisto, kar mehča in greje tvoje srce? Kaj je tisto, kar močno pokliče tvojo dušo, da zapleše kot vilinci v gozdu, ko slavijo svoje vilinsko življenje in Življenje samo?

V letošnjem veselem decembru, ki za marsikoga ni niti malo vesel, nam zato vsem želim čim več božičnih čudežov, ki zares obstajajo. Le verjeti je treba vanje in višjim silam prepustiti, da nam jih na povsem svoj način prinesejo na pot.

Včasih tudi tako, da nam kaj (od)vzamejo in tako pomagajo pripraviti prostor za novo, boljše. Pa čeprav nas izguba boli in pred sabo še ne vidimo boljšega novega življenja, ki potrpežljivo čaka, da stopimo na njegovo pot.

Vsi zaključki, konci in smrti so namreč le zelo dobro skriti novi začetki in rojstva.