|      
Želiš odstopiti?
Preden se dokončno odločiš, se seznani s posledicami te odločitve.
V kolikor potrdiš svojo odločitev, da odstopiš, bomo v tvoj spletni brskalnik namestili piškotek, ki nam bo omogočil, da te ob vsakem obisku do vključno 13. novembra 2014 prepoznamo in ti zagotovimo nemoteno uporabo portala, brez prikazovanja Ringarajinih dreves in igralne kontrole ob desnem robu ekrana.

Hkrati ti bodo odštete vse do sedaj zbrane točke in žal izgubiš tudi pravico do morebitnih prisluženih nagrad.

Želiš še vedno odstopiti?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

BLOG: Iskanje zdravega odnosa do hrane

Helena Primic, urednica Ringaraja.net, 13.9.2018
Zakaj hudiča imaš toliko težav okrog te hrane in kaj pravzaprav sploh hočeš - zase in za svoji hčerki?!

image
Želim si, da bi otroci uživali v zdravi hrani.
/11


Kot mami devet- in skoraj petletnice mi je že kristalno jasno, da vse prehranske "finte" hčera izvirajo iz mojih nerazrešenih težav s prehrano. Če namreč en del mene "ne komplicira" in hoče biti v odnosu do družinskega jedilnika povsem sproščen in spontan (takrat pač jemo, kar nam v tistem trenutku zapaše), se tisti drugi del mene že nevarno približuje ortoreksiji. To je tista psihična motnja, ko se za vsak izdelek sprašuješ, kaj vsebuje in ali je to res modro jesti, da bomo dobili vsa potrebna hranila in se predvsem uspeli izogniti vsem strupom, ki mrglijo v sodobni prehrani. 

Tako kot pri vseh življenjskih rečeh in družinskih vrednotah moji hčerki seveda pridno sodelujeta s svojo mamo. Si enkrat zaželita vse sladkarije tega sveta in se zmrdujeta nad ogabnim zdravim kosilom. Drugič mi sami rečeta, da ne bosta več jedli sladkorja in kako je prosena kaša najboljša večerja na svetu.

 

Priznam, ko gresta v takšne skrajnosti, se vedno znova zaustavim in že stotič odločim, da sedaj je pa res že skrajni čas, da se mama glede prehrane vzame v roke. Zakaj hudiča imaš toliko težav okrog te hrane in kaj pravzaprav sploh hočeš - zase in za svoji hčerki?!

Tako vedno znova ugotavljam, da so to zares težka vprašanja. Takole na hitro mi je sicer vse jasno - hočem, da naša družina uživa čim bolj zdravo hrano: ekološko, lokalno, pridelano in skuhano z ljubeznijo. Zakaj imamo potem v kuhinjskih predalih še vedno prehranske izdelke, ki ne sledijo tej želji? Kaj se dogaja in koga v resnici vlečem za nos?

Pravzaprav gre za isti proces kot s tistim "Od jutri naprej začnem telovaditi, ker vem, da je telovadba dobra za moje zdravje." Zakaj si nekaj želimo in vemo, da je to zares dobro za nas, toda se še vedno nikamor ne premaknemo in kot kure čepimo sredi starih, škodljivih navad in razvad? Ker si tega zares ne želimo, ker nimamo dovolj volje, ker je enostavno to težja pot in je lažje zaviti po stari, poznani poti?

 

Ja, vse to leži za tem, da moji hčerki po mojem prepričanju še vedno pojesta preveč sladkarij in nezdravih prehranskih izdelkov. Seveda jima sedaj ne morem "težiti", saj sem za nastalo stanje povsem odgovorna jaz. Uf, pa naj še kdo reče, da je starševstvo lahka naloga.

Kaj mi torej kot odgovorni mami preostane? Sama sem se kot Familylabovka odločila, da tudi tokrat stavim na resnico in odkrit pogovor s hčerkama. Tako sem jima priznala, da imam sama težave s prehrano. Da mi ne uspe vedno slediti temu, kar si globoko v sebi zares želim glede našega družinskega prehranjevanja. Da ju razumem, da sta verjetno kdaj zmedeni in da ne vesta točno, kakšna je "pravilna" prehrana v naši družini. Da z veseljem skupaj z njima raziskujem svet prehrane in vpliv hrane na zdravje. Da se zavedam, da odgovoren odnos do prehrane ni le pot užitka, temveč tudi zavestnega odpovedovanja, kar meni še vedno ne gre najbolje od rok. Da se torej z veseljem skupaj z njima učim samokontrole in privzgajanja novih prehranskih navad. In da zelo uživam, ko kot družina skupaj sedimo za mizo in sproščeno uživamo v zdravi hrani. Ko se skupaj smejemo in glasno žvečimo, pa kdaj tudi rignemo, če je hrana tako dobra, da jemo preveč hitro. 

Ker si želim, da nas hrana združuje, ne pa ločuje v sovražne tabore. Pa čeprav imamo vsi družinski člani različne prehranske okuse, ritme, želje in težave.

 

 

Helena Primic je urednica portala Ringaraja.net, sicer pa samostojna novinarka, tekstopiska, sodelavka Familylab Slovenija in mama dveh hčera.

 

 

Imena in drugi osebni podatki v blogu so izmišljeni, sicer pa tudi vsebina bloga ni dobesedni posnetek resničnosti, temveč je prirejena zgodbi in sporočilu bloga. Mnenja blogerke ne izražajo nujno mnenja uredništva Ringaraja.net.

BLOG: Ko ti gredo otroci vse bolj na živce...
Ne morem več, je kričalo vse v meni. Nimam vam več kaj dati, je odzvanjalo v meni. Pa sem se še kar gnala. Nisem hotela ...
70
BLOG: Babičina pametovanja
Vse te besede so kar letele iz mojih ust, kot bi bila plačana, da veliko govorim. Pravzaprav je za babice baje značilno,...
10
Neplodnost – žgoč pečat zanikanega staršev...
Življenje nas ne opredeljuje kot ženske, ker nam je namenilo izkušanje materinstva ali ne. Življenje prav tako ne podelj...
9
Kaj storiti, ko otrok besni in trmari?
Ko se zgodi, da se malček v trgovini razjezi, ker mu ne želimo kupiti vseh sladkarij, ki si jih je izbral in ostali naku...
6


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:


BLOG: Ko ti gredo otroci vse bolj na živce...
Ne morem več, je kričalo vse v meni. Nimam vam več kaj dati, je odzvanjalo v meni. Pa sem se še kar gnala. Nisem hotela ...
Kaj storiti, ko otrok besni in trmari?
Ko se zgodi, da se malček v trgovini razjezi, ker mu ne želimo kupiti vseh sladkarij, ki si jih je izbral in ostali naku...




kupovanje daril
Lelly28 RR

ali ste že začeli z nakupovanjem daril za decemberske praznike?