|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Morda je pa skrajni čas, da tudi sama uvedem to čudovito navado, ki sem jo zasledila pri nekateri starših in parih, ki se prav vsak večer skupaj z otroki ali sami zahvalijo za vse, kar so doživeli tisti dan.

image
Hvaležna sem, da sem lahko mama dvema čudovitima deklicama.
/11


Seveda ni nič narobe, da človek teži k rasti, k več in bolje. To je vendar v njegovi naravi.

Toda problem nastane, ko ob pogledu, uzrtim v tisto boljšo prihodnost, po kateri hrepenimo, enostavno pozabimo biti hvaležni za to, kar že imamo.

Tako pogosto potrebujemo kar zelo ostre in krute streznitve, da se vsaj v tistem trenutku zavedamo vseh dragocenosti in dobrin, ki jih imamo na voljo prav vsak dan, pa jih jemljemo tako zelo samoumevno.

Zdrave otroke. Streho nad glavo in topel dom. Dovolj hrane in čista oblačila. Čas za igro in smeh. Priložnost za družinsko nežnost in ljubezen.

 

In prav zato tako zelo jokamo ob krutih preizkušnjah, ki jih doživljajo nekatere družine z zelo bolnimi otroci. In to ne samo enim težko bolnim otrokom, temveč kar dvema! Ali družine na robu preživetja. V katerih sta oba starša zbolela za rakom in drug za drugim ostala brez službe. Pa brezdomske družine v tuji in neznani državi. Državi, kjer te domačini gledajo po strani in se te bojijo.

Vsi tisti otroci in družine, ki jim je življenje namenilo zares zelo težke, če ne že kar nečloveške izzive.

 

In potem s temi zares težkimi življenjskimi težavami primerjam svoje skrbi, ker hčerki ne pospravljata redno za sabo in bi se na splošno lahko lepše vedli. Ker mi še ni uspelo realizirati vseh svojih poslovnih idej in še ne živimo v takšnem domu kot si ga želim. Ker jemo preveč sladkarij in bi vendarle lahko začeli še bolj zravo živeti. Ker naša mucka vedno znova tako grdo popacka svoj prostor za hrano ...

 

V hipu lahko vse te skrbi odvržem v koš med nepomembne reči!

 

In zavestno spomnim sebe in hčerki na vse to, kar že imamo, in za kar smo lahko vsak dan globoko hvaležne: 

- Da imamo topel dom, kamor se lahko zatečemo pred mrazom.

- Da nas vsak večer čakajo tople postelje, kjer se lahko stisnemo skupaj in se pogovarjamo o zvezdah.

- Da v resnici nismo nikoli lačne, četudi v kuhinjskih predalih ni vedno tistega, kar bi hčerki želeli jesti.

- Da smo zdrave ter lahko plešemo, pojemo, skačemo, rišemo in se podamo kamorkoli nas vleče srce.

- Da imamo druga drugo in to tudi takrat, ko nam je zares težko in bi se najraje skrile v najbolj skrito in najtemnejšo jamo.   

- Da smo žive.

 

Morda je pa skrajni čas, da tudi sama uvedem to čudovito navado, ki sem jo zasledila pri nekateri starših in parih, ki se prav vsak večer skupaj z otroki ali sami zahvalijo za vse, kar so doživeli tisti dan.

Nekateri to počnejo že zjutraj, ko se Življenju zahvalijo za novo jutro, nov dan in novo priložnost, da postanejo še boljši ljudje kot včeraj.

Ko smo namreč hvaležni, naše srce in celo telo vibrira na najvišji možni frekvenci. Na valovni dolžini Ljubezni in Boga. Prav zato je hvaležnost tako zelo zdravilna in mogočna sila. In prav zato jo je dobro "trenirati" prav vsak dan.

In to tudi v odnosu z otroki, ki nas ne ubogajo in ne poslušajo. Ki nam nagajajo ter so otročji, jezikavi in norčavi. Ki bi se lahko bolj potrudili in bolje skrbeli za šolo ...

In ki so poleg tega naši čudoviti otroci, ki nam s svojim iskrenim nasmehom in popolnoma predano ljubeznijo vedno znova na široko odprejo srce. Ki nas s svojo krhkostjo in nežnostjo spomnijo na senzibilnost življenja in sveta. Ki nas vsak dan znova učijo, da je življenje v resnici zelo lepo, če se ga lotiš z radovednostjo in odprtim duhom. Ki zares znajo živeti tukaj in zdaj. Če jim to le dopustimo. Če smo odrasli za hip sposobni odložiti vse, kar vemo o življenju, in se jim prepustiti, da nas popeljejo v svoje čudovite otroške svetove. Kjer je vse možno. Tudi to, da bomo skupaj pomagali vsem tistim otročkom in družinam, ki potrebujejo pomoč. Kjer smo hvaležni tudi za to, da lahko drug drugemu priskočimo na pomoč. In se imamo zares radi.  

 


 

helena primicHelena Primic je urednica portala Ringaraja.net, sicer pa samostojna novinarka in tekstopiska pri Besedula, sodelavka Familylab Slovenija in mama dveh hčera.

Kot filozofinjo in staro dušo jo bolj kot sodoben svet privlačijo arhetipi in mistika starih svetov, ki jih odkriva skozi psihologijo, mitologijo, šamanstvo in različne metode osebnostne rasti. Predvsem pa verjame, da smo vsa živa (in neživa) bitja povezana v Eno, zato vedno znova išče nove poti povezovanja in medsebojne ljubezni.

 

 

Mnenja blogerke ne izražajo nujno mnenja uredništva Ringaraja.net.

BLOG: Porodna zgodba iz karantene
Ko smo prišli pred porodnišnico, se ni želela posloviti od partnerja in mene, zato smo vsi skupaj naredili vizualizacijo...
10
Otroci potrebujejo tudi dolgčas
Ali morajo otroci res ves čas biti zaposleni? Ali je morda malo dolgočasja zanje zdravilnega? Se danes otroci znajo zamo...
6
Otrok levičar
Ima tudi vaš otrok dominantno levo roko? Kako pravzaprav vemo, da je otrok levičar in kako levičarja učiti pisati, rezat...
6
Okužbe s salmonelo pri otrocih
Salmonele so najbolj poznane bakterije, ki povzročajo prebavne težave pri ljudeh, zlasti v teh poletnih mesecih. Okužbe...
4


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:


Trmast otrok
Čeprav ste šokirani, na otrokovo trmo nikakor ne odgovarjajte z jezo in kričanjem. Najbolje je, da otroku poskušate mirn...
Pravice iz naslova krajšega delovnega časa
photo
Eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti, ima pravico delati krajši delovni čas, ki pa mora...




Številka žabic
Katka123 RR

katero številko žabic kupiti za novorojenčka?