Zakaj mame ni treba poslušati? (Foto: Freepik.com)

/11 /11

Ta zapis pišem po koncu prvomajskih počitnic. Cel teden smo bili na morju in bilo je super. V petek je moral partner nazaj v Slovenijo, v službo, zato sem z dvojčkoma ostala sama. Človek bi mislil, da bom po letu in pol, ko sem bila sama, z lahkoto zvozila teh 24 ur. Pa niti ne 24 ur. Od sedmih zjutraj do osmih zvečer, seveda minus 2 uri popoldanskega spanja.

Izmučena sem ob pol 9 zvečer, ko sta bila v postelji, na kavču v dnevni sobi zaspala, oblečena v kavbojke in pulover, tako da so mi noge bingljale v zraku. Cel dan smo se prerekali, kdo bo jedel, kdo ne bo metal žoge v trto, kdo ne sme risati z voščenkami po mizi… cel dan sem ju prosila, naj me poslušata, naj se oblečeta, da gremo … v celem dnevu sta moja navodila v prvo upoštevala le dvakrat. Ko je bil čas, da gremo na sladoled in ko smo šli na igrišče.

PREBERITE TUDI: BLOG: Dvojčka na povodec?

Mamina vzgoja

Vem, da vsi govorijo, da morajo otroci poslušati mamo. Da mora imeti tudi mama avtoriteto. (Pa jo vi imate?) Ne vem! Meni to ne gre. Mogoče se motim, morda bom s tem zapisom užalila kakšno neodvisno mamico (kar definitivno ni moj namen), toda zame je mama tista, ki je topla, ljubeča in to nikakor ne gre z avtoriteto. Kar sta ugotovila tudi dvojčka. Kljub temu, da me včasih spravita do tega, da se prelevim v zmaja, še vedno ne izpeljem nobene kazni, ki sem jima jo obljubila. Enostavno ne zmorem. Ko se je treba držati tega, da nekdo ne dobi sladoleda, ker je _______ (poljubno vstavi: lulal sredi ceste, pljuval brata, tepel brata, pobarval vse obleke s temperami …), mi je hudo za tistega in seveda na koncu dobi sladoled.

»Tako ju boš samo razvadila.« Ja, vem. Razvajena sta. Tega nisem nikoli zanikala. Ampak, a nismo mame zato, da razvajamo? Ko otrok pade s kolesom in joka, je po mojem mnenju očka ta, ki mu reče, naj vstane in nadaljuje, ki mu razloži, da bo v življenju velikokrat padel, pa se bo moral pobrati, mama pa je tista, ki poljubčka koleno, obriše solze in ga stisne v objem?

Spolni stereotipi

Morda boste rekli, da sem preveč zašla v stereotipe – na eni strani ljubeča mama, na drugi strani strog oče. Pa vas nekaj vprašam: ali ste že videli očeta, ki bi vpil na svoje otroke (če niso bili v življenjski nevarnosti)? Ko oče nekaj reče, to drži. Celo dlje bom šla. Ko oseba moškega spola nekaj reče, to drži. Mojega partnerja dvojčka poslušata veliko bolj kot mene. Ne vem, zakaj, morda je bolje, da to debato prepustim strokovnjakom na področju psihologije (ali pa morda celo glasbe – mogoče je odločilen globok glas?). Tako, zdaj me lahko popljuvate, kako zelo stereotipna sem, jaz pa se vrnem k vpitju, saj kljub stotim opozorilom, da je treba igrače pospraviti, se okoli mene vozi daljinski avto. Zakaj mame ni treba poslušati?

PREBERITE TUDI: BLOG: "To do" seznam 18 mesečnih dvojčkov

Petra Znoj je urednica portala Ringaraja in mamica nedonošenima dvojčkoma Adamu in Žanu. Zaradi vseh zapletov pri dvojčkih, ki sta bila rojena kar dva meseca in pol prezgodaj, je skoraj diplomirala iz pediatrije in razvoja otrok.  A vendar po srcu ostaja novinarka in z veliko strastjo pripoveduje zgodbe drugih, zato tudi ureja portal nedonošenčkov Junaki prvega nadstropja, kjer so zapisane zgodbe otrok, ki so se rodili prezgodaj.

Je zagrizena razkrivalka resnice, ki včasih ni tisto, kar želimo, je pa tisto, kar potrebujemo, odvisnica od dobre kave in marmornatega kolača (pa tudi kozarca vina).   

Mnenja blogerke ne izražajo nujno mnenja uredništva Ringaraja.net.