/11 /11

V začetku leta 2011 je bilo v Sloveniji 567.347 družin; v povprečju so bile tričlanske, v vseh skupaj pa je živelo 81 % prebivalcev. Družin z otroki, mlajšimi od 18 let, je bilo 180.000. Največje finančne težave imajo enostarševske družine, so zapisali na spletnih straneh Statističnega urada republike Slovenije.

Oblike družinskih skupnosti so raznolike

 Po podatkih iz registrskega popisa prebivalstva je bilo v začetku leta 2011 sobivanje staršev (enega ali obeh) in otrok še vedno najpogostejša oblika družinskega življenja v Sloveniji, saj je v taki obliki družinske skupnosti živelo 55 % prebivalcev. 11 % prebivalcev je živelo v paru z zakoncem ali zunajzakonskim partnerjem. To so bili večinoma pari, katerih otroci so se iz svoje prvotne družine že odselili; samo 15 % žensk v teh parih namreč ni ali še ni rodilo (polovica teh žensk je bila mlajša od 35 let, torej v starosti, ko je še precejšnja verjetnost, da bodo rodile).

Gospodinjstva pri nas

Gospodinjstvo je v statističnem smislu širša skupnost kot družina, to skupnost pa lahko sestavlja več ožjih družin. Ob omenjenem popisu je 10 % prebivalcev živelo v gospodinjstvih, ki so jih sestavljale vsaj po dve družini. V razširjenih gospodinjstvih, to je takih, v katerih živijo poleg članov ene družine tudi osebe, ki statistično ne sodijo v to družino, pa je živelo 8 % prebivalcev.

Katere skupnosti pa se ne šteje pod družine?

V registrskem popisu 2011 so prvič izpeljali tudi podatke za nekatere skupnosti, ki jih statistično običajno ne štejejo med družine. Te skupnosti so sicer maloštevilne, razlogi za bivanje v njih pa so verjetno zelo različni. V skupnostih, ki so jih sestavljali samo bratje in sestre, je prebivalo okoli 11.000 prebivalcev. Velika večina teh oseb (88 %) je bilo samskih (nikoli niso bile poročene). To so bili večinoma starejši prebivalci, ki si niso nikoli ustvarili svoje lastne družine. 7.554 prebivalcev pa je živelo v skupnosti starih staršev in njihovih vnukov, torej v družinski skupnosti, v kateri ni bilo srednje generacije.

Istospolni partnerji pri nas

Podatkov o dejanskem številu istospolnih partnerskih skupnosti ni na voljo; v obdobju 2007–2010 je bilo v Sloveniji registriranih 30 takih skupnosti (18 moških in 12 ženskih).

Povečalo se je število ljudi, ki živijo sami

V Sloveniji se je v zadnjem desetletju najbolj povečalo število prebivalcev, ki živijo sami. Delež teh prebivalcev je že dosegel 13 %. Nekaj več kot 40 % teh prebivalcev je bilo razvezanih ali ovdovelih (žensk celo 60 %); to pomeni, da je nastanek enočlanskega gospodinjstva pogosto posledica smrti sozakonca in odselitve otrok.

Nekaj manj kot 3 % prebivalcev pa so živeli v veččlanskih nedružinskih skupnostih; med take sodijo tudi prebivalci v skupinskih gospodinjstvih (npr. stanovalci v domovih za starostnike).

Družinska gospodinjstva s tremi ali štirimi generacijami niso redkost

Skoraj 300.000 prebivalcev (15 %) pozna zapletene medgeneracijske odnose iz svojih vsakodnevnih izkušenj, saj prebivajo v družinskih gospodinjstvih, v katerih je vsaj en član pripadnik prve generacije in vsaj en član pripadnik tretje ali celo četrte generacije. Gospodinjstev s pripadniki vseh štirih zaporednih generacij je v Sloveniji sicer 1.186, v njih pa živi 7.700 prebivalcev.

T. i. trigeneracijska gospodinjstva najpogosteje sestavljajo stari starši in sin/hči z zakoncem in otrokom (otroki). Precej pogosta oblika trigeneracijskega gospodinjstva je tudi gospodinjstvo, v katerem živi poleg staršev in njihove družine še enostarševska družina (ki jo sestavljajo sin/hči in njegov/njen otrok/otroci).

180.000 družin, kjer so vsi otroci mlajši od 18 let

Ker otròk v popisih prebivalstva ni opredeljen s starostjo, so med družinami z otroki 1. januarja 2011 našteli največ takih, v katerih so bili vsi otroci starejši od 18 let (209.000); v 41.000 družinah pa je bil vsaj en otrok mlajši od 18 let in vsaj en otrok starejši od 18 let.

V mednarodnih primerjavah pa je otrok najpogosteje opredeljen s starostno mejo 18 let (torej do polnoletnosti). Družin, v katerih je bil vsaj en otrok star manj kot 18 let, je bilo v Sloveniji ob omenjenem popisu 180.000. Socioalnoekonomski položaj teh družin je bil razmeroma ugoden: v treh dvostarševskih družinah od štirih (vseh je bilo 124.000) sta bila zaposlena oba zakonca/zunajzakonska partnerja, v petini takih družin pa vsaj eden. Družin z otroki, mlajšimi od 18 let, v katerih sta bila brezposelna oba od staršev, je bilo 1 %.

Slabši je bil socioalnoekonomski položaj enostarševskih družin (vseh je bilo 56.000), saj je bilo med materami (samohranilkami) v teh družinah brezposelnih 13 %, med očeti (samohranilci) pa 8 %. Te ugotovitve potrjujejo tudi podatki Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za leto 2011: med prejemniki redne mesečne denarne socialne pomoči je bilo 6.757 enostarševskih družin in »le« 3.870 dvostarševskih družin z otroki.

Še več o tem si lahko preberete na spletni strani Statističnega urada RS.