/11 /11

Za aktualne vsebine in novice s področja starševstva in nosečnosti izberite Ringaraja za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Človeško mleko prispeva k dobremu otrokovemu zdravju, rasti in razvoju. Zdravstvene organizacije priporočajo polno dojenje (brez vseh nadomestkov) najmanj prvih šest mesecev in nadaljevanje dojenja ob dodajanju goste hrane še najmanj dve leti ali dalj.

Dejstva o dojenju

• Doječe matere porabijo dnevno povprečno okoli 500 kcal več samo za tvorbo mleka.
• V laboratorijskih pogojih je bilo dokazano, da snovi v materinem mleku pobijajo celice raka na pljučih, požiralniku, ledvicah, črevesju in mehurju, pa tudi celice limfomov, levkemije in bakterije pnevmokokov. Nekateri raziskovalci so v laboratorijskih pogojih opazili podobne rezultate – materino mleko je pobilo ali nevtraliziralo spore klamidije, HIV in nekatere vrste bakterij. Raziskave materinega mleka so prinesle številna odkritja, ki so pomagala raziskovalcem pri razvijanju novih zdravil za bolezni. Dlje ko je dojenček dojen, bolje je zaščiten. Znanstvene raziskave ta učinek imenujejo »učinek količine«. Nekaj primerov, v katerih se kaže učinek količine dojenja: manjša pogostost levkemija in limfomov v otroštvu, infekcije ušes, infekcije dihal, driska, haemophilus influenzae (HIB), debelost in čezmerna telesna teža, doseganje razvojnih mejnikov.
• Znanstveno je dokazano, da so dolgo dojeni otroci bolj samostojni, bolj komunikativni, zaupljivi in bolj odprti ter tudi bolj inteligentni.
• Zmerna telesna dejavnost po porodu (npr. aerobne vaje 3- do 5-krat tedensko) ne vpliva na dojenje in pomembno izboljša materino telesno pripravljenost.
• Matere vegetarijanke bi morale v času dojenja uživati hrano z živalskimi beljakovinami, obogateno sojino mleko, kvas in dietne dodatke vitaminov. Pri lažjih oblikah vegetarijanstva, kjer so vključena jajca in mleko,redko pride do pomanjkanja vitamina B12. Ob strogo veganski prehrani, ki ne vključuje dietnih dodatkov vitamina B12, pa lahko pride do posledic pomanjkanja tega vitamina. Posledice pomanjkanja vitamina B12 pri dojenčkih se kažejo kot nepopravljive nevrološke okvare, hematološke in presnovne motnje.
• Nekateri otroški zobozdravniki so poudarili, da je ob dolgotrajnem nočnem dojenju nujno izvajati pri dojenem otroku redno ustno higieno. Tako dolgotrajnemu pogostemu dojenju ne bo treba pripisovati pomembnejše vloge pri razvoju zobne gnilobe v zgodnjem otroštvu. Poudarjajo, da dojenje ohranja zdravje ustne votline, ker ugodno učinkuje na razvoj čeljusti in medčeljustnih odnosov ter zmanjšuje verjetnost dolgotrajnih sesalnih razvad in uživanje sladkanih tekočin. Seveda pa je poleg dojenja potrebno spodbujati pravočasen prehod na mešano in čvrstejšo prehrano, ki zagotavlja ustrezen razvoj funkcij ustne votline.
• V Sloveniji velja splošna ugotovitev, da večina mater prehitro preneha dojiti. Prav zato se moramo vprašati, kje tičijo vzroki za prehitro opuščanje dojenja po prihodu iz porodnišnice domov. Krizno obdobje za izključno dojenje nastopi pri starosti treh mesecev.
• Dojenje v prvem letu in dojenje, ki se podaljšuje še v drugo leto je pomemben preventivni dejavnik obolevnosti otrok in ima pomembno zaščitno vlogo. Dojeni otroci v drugem letu prejmejo manj antibiotikov in so manj pogosto pri zdravniku kot nedojeni. Zaščitno vlogo dojenja npr. pri preprečevanju vnetij srednjega ušesa pri dojenčkih so potrdili tudi zdravniki na Otroškem oddelku SB Ptuj.

Preberite več:

• The Breastfeeding Answer Book, 2003, La Leche League International
• The Womanly Art of Breastfeeding, 2004, La Leche League International
• La Leche League International Tear Off Sheet, 2004, slovenski prevod A. Benedik
• Simpozij: dojenje v novem tisočletju, Laško, 2001