Merjenje možganske električne aktivnosti dojenčka. (Katarina Beguš)

/11 /11

Ko opazujemo najmlajše med nami – dojenčke, ki še ne znajo hoditi ne govoriti – se nam zlahka zdi, da so nebogljeni in popolnoma prepuščeni odraslim, ki zanje skrbimo in jih učimo, kar se nam zdi pomembno in ustrezno. Ampak, videz vara. Z moderno tehnologijo in sistematičnimi raziskavami je znanost o učenju dojenčkov v zadnjih letih razkrila, da so otroci še pred enim letom starosti pravzaprav zelo dejavni in vedoželjni učenci. O tem veliko ve dr. Katarina Beguš, ki jo je vedoželjnost dojenčkov tako zelo navdušila, da jim je posvetila svojo raziskovalno kariero.

Dr. Katarina Beguš je slovenska psihologinja, k živi in dela v tujini. Že v času študija psihologije si je prve raziskovalne izkušnje pridobila na Kolidžu Birkbeck Univerze v Londonu. Po zaključenem doktoratu jo je pot najprej vodila v Budimpešto, zatem pa v ZDA na Univerzo v Rutgersu, New Jersey. Koronakrizo pa po spletu okoliščin kljub vsemu preživlja v rodnem Tolminu. V ponedeljek, 11. 5. 2020, bo nekaj svojega znanja o učenju dojenčkov predala na Zoom dogodku Pozitivne psihologije za boljše življenje. Za ogrevanje smo ji postavili nekaj vprašanj.

Katarina Beguš pri raziskovalnem delu v Babylabu (zaslonska slika iz videa Visiting Birkbeck Babylab – avtor Tom Canning)  

Na prvi pogled si lahko mislimo, da so dojenčki le pasivni sprejemniki informacij. Pa je temu res tako?

Daleč od tega. Podobno kot znanstveniki, dojenčki in otroci v svoji igri, opazovanju in interakcijah z drugimi zastavljajo vprašanja, postavljajo predpostavke, testirajo svoje teorije in tako gradijo nova znanja in nove teorije, ki jih pripeljejo do naslednjih vprašanj.

Kako lahko v vsakodnevnem življenju dojenčkov opazimo, da so v resnici dojenčki aktivni učenci?

Lahko naredite enostaven eksperiment. Dajte jim dva nova predmeta in poimenujte enega od njih z besedo, ki je dojenček ne pozna (ali je izmišljena), brez da bi gledali ali kakorkoli kazali, o katerem predmetu govorite. Otrok bo najverjetneje poizkusil izvedeti, o čem govorite, tako da bo izmenjeval poglede od predmetov do vašega obraza, iskajoč znake, ki bi razkrili, kateri predmet ste imenovali. Primerjajte to z dvema poznanima predmeti in poznano besedo in opazujte, ali je dojenčkovo vedenje drugačno.

POGLEJTE TUDI VIDEO: Igrače za spodbujanje fine motorike 

Kako nam dojenčki zastavljajo vprašanja, še preden znajo govoriti?

S pogledi, s čebljanjem, s prinašanjem in kazanjem predmetov in dogodkov okrog nas. Ljudje smo najpomembnejši vir informacij za dojenčke in, četudi se tega mogoče ne zavedamo vedno, dojenčki s svojim vedenjem neprestano usmerjajo našo pozornost in črpajo informacije iz nas.

Kako so videti njihovi možgani, ko se učijo?

Na to vprašanje ni kratkega odgovora, ampak - na podlagi izsledkov raziskav na živalih in odraslih ljudeh, in s pomočjo nove tehnologije, s katero lahko možgansko aktivnost dojenčkov spremljamo brez invazivnih postopkov - začenjamo odkrivati zapletene procese učenja na ravni možganov tudi pri dojenčkih.

Merjenje možganskih funkcij pri 13-mesečni dojenčici v Gambiji v okviru projekta Global fNIRS.(FOTO: globalfnirs.org) 

Kaj vas najbolj preseneča v najnovejših odkritjih o učenju dojenčkov?

Težko se je odločiti za eno samo odkritje. Dojenčki so fascinantni in nas vedno znova presenečajo s svojim razumevanjem in sposobnostjo hitrega učenja. Že v prvih dveh letih starosti, na primer, kažejo osnovno razumevanje zakonov fizike, statistike, logike; se naučijo enega ali več jezikov; prepoznavajo čustva in prepričanja drugih, ipd.

PREBERITE TUDI: Novorojenček: Tega verjetno še niste slišali

Kako se lahko odrasli odzovemo na dojenčkova vprašanja?

Z odgovori. Četudi se mogoče zdi nesmiselno in si mislimo, da pri tej starosti marsičesa še ne razumejo, ni nobena informacija odveč - če nič drugega, se dojenček uči, da so odrasli odzivni na njihove pozive. Seveda pa vsakemu odgovoru navadno sledi novo vprašanje in je otroško vedoželjnost lahko naporno in včasih nemogoče nasititi.