Zmagovalci natečaja Naj Fala kruh 2026 s strokovno komisijo, Markom Pulkom in Nežo Jus ter Fala Slončkom. (Foto: Anže Krže)

/11 /11

Za aktualne vsebine in novice s področja starševstva in nosečnosti izberite Ringaraja za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Vonj po sveže pečenem kruhu, polne mize domačih dobrot in številne mlade družine. Letošnji natečaj Naj Fala kruh je pokazal, da domača peka še zdaleč ni pozabljena tradicija. Nasprotno, zanimanje zanjo očitno raste, saj se je na natečaj prijavilo kar 40 odstotkov več kruhov kot lani.

V soboto je v Ljubljani dišalo po domačem kruhu. In to ne le po klasičnih belih hlebcih, kakršne so nekoč pekle naše babice. Na dolgih mizah so se vrstili kruhi različnih oblik, barv in okusov, od tradicionalnih receptov do domiselnih kombinacij sestavin, ki dokazujejo, da ima domača peka še veliko prostora za ustvarjalnost.

Na devetem natečaju Naj Fala kruh se je za najboljše nazive potegovalo 57 pekovskih izdelkov v treh kategorijah. Še bolj kot raznovrstnost kruhov pa je pritegnilo pozornost nekaj drugega: med obiskovalci in sodelujočimi je bilo opaziti veliko mladih, otrok in družin.

Prav to je morda najlepše sporočilo letošnjega dogodka. Domača peka ni več samo nekaj, kar povezujemo z babičino kuhinjo in starimi družinskimi recepti. Vse pogosteje postaja tudi dejavnost, ob kateri se družijo mlajše generacije.

Na natečaju Naj Fala kruh 2026 se je predstavilo 57 pekovskih izdelkov, kar je 40 odstotkov več kot leto prej. (Foto: Ringaraja)

Kruh znova povezuje generacije

Še pred nekaj desetletji je bila peka kruha v številnih slovenskih domovih nekaj povsem običajnega. Recepti so se prenašali iz roda v rod, otroci pa so ob kuhinjski mizi opazovali, kako iz moke, vode, kvasa in nekaj spretnosti nastane dišeč hlebec.

Danes, ko lahko kruh kupimo skoraj na vsakem koraku, domača peka ni več nuja. Je pa lahko nekaj drugega – priložnost, da si vzamemo čas, ustvarjamo z rokami in skupaj naredimo nekaj dobrega.

Zanimanje za natečaj iz leta v leto raste, saj se je za letošnje nazive potegovalo kar 57 hlebcev.(Foto: Anže Krže)

Da zanimanje zanjo raste, kaže tudi letošnji natečaj. Število prijavljenih kruhov se je v primerjavi z lanskim letom povečalo za kar 40 odstotkov. Čeprav samo število prijav še ne pove, koliko slovenskih družin redno peče doma, je spodbuden znak, da zanimanje za to tradicijo ostaja živo.

Na letošnjem natečaju ni manjkalo mladih družin z otroki, kar kaže, da zanimanje za domačo peko živi tudi med mlajšimi generacijami. (Foto: Ringaraja)

Obisk mladih družin na dogodku je pokazal tudi, kako lahko peka povezuje različne generacije. Otroci lahko sodelujejo pri mešanju sestavin, oblikovanju testa in okraševanju pekovskih dobrot, odrasli pa jim ob tem predajajo znanje, ki so ga morda tudi sami dobili od svojih staršev ali starih staršev.

In prav v tem je poseben čar domačega kruha. Ne gre samo za končni izdelek, temveč tudi za vse tisto, kar se dogaja med njegovo pripravo.

Od klasičnega belega kruha do inovativnih okusov

Letošnji tekmovalci so svoje izdelke prijavili v tri kategorije: pšenični ali mešani kruh, inovativni kruh ter fokača ali pogača.

Pred štiričlansko strokovno komisijo ni bila preprosta naloga. Ocenjevali so kakovost, izvedbo in izvirnost prijavljenih izdelkov, obiskovalci pa so lahko glasovali tudi za svojega favorita.

Komisijo so sestavljali Urška Fartelj, ustvarjalka priljubljene kulinarične spletne strani 220 stopinj poševno, Mirjam Kavčič, dolgoletna poznavalka kvašenega testa in avtorica številnih receptov, Mateja Delakorda, kulinarična novinarka in urednica portala Odprta kuhinja, ter Marko Pulko, izvršni direktor podjetja Lesaffre Slovenija.

V kategoriji pšeničnega ali mešanega kruha je znova slavila Antonija Plešec, ki je s svojim belim pšeničnim kruhom dosegla že šesto zaporedno zmago. Njen kruh nastaja po daljšem postopku, peče pa ga v litoželezni posodi.

Antonija Plešec je s svojim belim pšeničnim kruhom že šestič zapored zmagala v kategoriji pšeničnega ali mešanega kruha. (Foto: Ringaraja)

Med inovativnimi kruhi je komisijo najbolj prepričala Lea Jurak s kruhom Masleni oblak, ki je posebej primeren za pripravo sendvičev in domačih malic.

Naziv najboljše fokače oziroma pogače je osvojil Simon Podržaj s fokačo Mediteran, za katero uporablja kar pet vrst moke. Njena priprava traja najmanj 24 ur, pogosto tudi dlje.

Svojega favorita so izbrali še obiskovalci. Največ glasov je prejela Maja Kumar s fokačo s čebulo, parmezanom in čimičurijem. Testo je pustila vzhajati čez noč, največ ustvarjalnosti pa je namenila oblogi.

»Malo več kreativnosti sem si privoščila pri tem, kako sem jo obložila. Čimičuri je omaka, ki se uporablja tudi kot premaz mesa za žar, zato mislim, da je bil prav njegov okus tisti, ki je prepričal obiskovalce,« je povedala.

Vsi štirje zmagovalci so prejeli priznanja in denarne nagrade v višini 150 evrov, praktičnih daril pa so bili deležni tudi drugi sodelujoči.

Ko otroci ugotovijo, da lahko sami pripravijo pico

Poleg tekmovanja so veliko zanimanja pritegnile tudi praktične pekovske delavnice. Te so obiskovalcem ponudile priložnost, da poleg pokušanja kruhov spoznajo še nekaj novih kuharskih spretnosti.

Luka Pangos je udeležencem delavnic pokazal, kako pripraviti priljubljene ploščate kruhke. (Foto: Anže Krže)

Aleš Rekar, vodja Sekcije picopekov Slovenije, je predstavil pripravo pic, Luka Pangos, zmagovalec desete sezone oddaje MasterChef Slovenija, pa je pokazal, kako pripraviti priljubljene ploščate kruhke.

Aleš Rekar, vodja Sekcije picopekov Slovenije, je z udeleženci delil svoje znanje o pripravi pic. (Foto: Anže Krže)

Posebej zanimivo je bilo opazovati, kako se peke lotevajo tudi mlajši udeleženci. Priprava testa in oblikovanje pekovskih dobrot sta namreč lahko odlični družinski dejavnosti, pri katerih otroci ne potrebujejo posebnega predznanja.

Sodelujejo lahko že najmlajši, seveda z opravili, prilagojenimi njihovi starosti. Medtem ko odrasli poskrbijo za vročo pečico in zahtevnejše postopke, lahko otroci gnetejo, posipajo moko, oblikujejo testo ali izbirajo sestavine za svojo pico.

Delavnico priprave kruha s Fala BIO mešanicami je vodil še Dominik Ocvirk, tehnolog podjetja Lesaffre Slovenija. Predstavil je pripravo domačega, večzrnatega in mediteranskega kruha, ki ga je z uporabo pripravljenih mešanic mogoče speči v približno eni uri, brez gnetenja in zapletenih postopkov.

Delavnico s Fala BIO mešanicami je vodil Dominik Ocvirk, tehnolog v podjetju Lesaffre Slovenija. (Foto: Anže Krže)

Moko za delavnice je prispevalo podjetje Mlinotest, ki je udeležence obdarilo tudi s praktičnimi izdelki.

Kruh, ki je razveselil tudi družine v stiski

Dogodek, ki ga je povezovala Žana Vidmar, sta z glasbenim nastopom popestrila Ana Soklič in kitarist Robert Pikl.

Dogodek Naj Fala kruh 2026 je vodila Žana Vidmar. (Foto: Anže Krže)

Za glasbeno vzdušje sta poskrbela evrovizijska predstavnica Ana Soklič in kitarist Robert Pikl. (Foto: Anže Krže)

Med obiskovalci je bil tudi priljubljeni modri Fala Slonček, ki je pritegnil predvsem pozornost najmlajših.

A letošnji natečaj ni bil namenjen zgolj tekmovanju, druženju in izmenjavi pekovskih izkušenj.

Tako kot v preteklih letih so organizatorji poskrbeli tudi za dobrodelno noto. Tekmovalne kruhe so namenili društvu Hrana za življenje (Food for Life Slovenia), ki jih bo razdelilo socialno ogroženim družinam.

Tako so izdelki, v katere so sodelujoči vložili svoj čas, znanje in trud, dobili še dodaten pomen.

Že deveti natečaj Naj Fala kruh nadaljuje svoje poslanstvo spodbujanja domače peke s kvasom. (Foto: Anže Krže)

Morda je čas, da tudi doma znova zadiši po kruhu

Letošnji natečaj Naj Fala kruh, ki je potekal ob svetovnem dnevu kruha, 16. oktobru, je pokazal, da lahko nekaj tako preprostega, kot je peka kruha, še vedno povezuje ljudi.

Ob številnih mladih obrazih in družinah na dogodku se je znova potrdilo, da za ohranjanje tradicije niso nujni zapleteni recepti ali popolni izdelki. Včasih zadostuje že nekaj moke na kuhinjski mizi, malo potrpežljivosti in otroške roke, ki z veseljem pomagajo pri oblikovanju testa.

In če kruh na koncu ni povsem pravilne oblike? Nič hudega. Morda bo prav zato še bolj poseben.