Pri načrtovanju, upravljanju in nadziranju družinskega finančnega načrta gre za podoben proces, ki ga izvajajo managerji pri načrtovanju, upravljanju in nadziranju poslovanja podjetja.
Družina mora delovati kot podjetje, zato mora najprej poskrbeti za dober načrt, da bo lahko v življenju izpolnila zastavljene cilje in sprotne obveznosti.
Finančni načrt družine predstavlja predvideno oceno delovanja družine v prihodnosti. Priporočljivo je, da finančni načrt vsebuje družinsko osebno bilanco stanja (sredstva in obveznosti), družinski proračun (prihodki, stroški) in dolgoročni terminski plan v katerem so predstavljeni cilji, ki jih v določenem časovnem obdobju želi družina doseči. Cilj finančnega načrta družine je postaviti dolgoročni finančni plan družine, ki je podlaga za dosego kratkoročnih in dolgoročnih ciljev družine in v katerem se v naprej predvideva prihodnje delovanje družine.
Bilanca stanja in družinski proračun
Proces finančnega načrtovanja se prične s pripravo seznama osebnega premoženja in ocene njegove vrednosti. Izdelati je potrebno družinsko osebno bilanco stanja, v kateri prikažemo finančno stanje družine v določenem trenutku. Osebna bilanca stanja vključuje sredstva in obveznosti oziroma dolgove, ki jih družina poseduje. Pozitivna vrednost pomeni, da je trenutno družinsko premoženje večje od obveznosti in negativna ko so obveznosti višje.
Pri oceni finančnega stanja družine je zelo pomembno tudi poznavanje mesečnih prilivov in odlivov, ki pokažejo iz katerega naslova denar pridobivamo in zakaj ga trošimo. Najboljše je, da si podatke o prilivih in odlivih mesečno beležimo v posebno tabelo prihodkov in izdatkov. Na koncu meseca lahko nato ugotovimo koliko nam po pokritju sprotnih izdatkov ostane za financiranje zastavljenih ciljev.
Finančni cilji družine
Pri družinskem finančnem načrtu je opredelitev ciljev in obdobja, v katerem želimo te cilje doseči zelo pomembna. Zastavljeni cilji morajo biti realni v okviru finančnih zmožnosti družine. Ko so le ti enkrat izbrani je potrebno najprej določiti potrebni znesek, ki ga potrebujemo za dosego ciljev in kdaj v prihodnje bomo cilje realizirali. Cilje je najboljše razdeliti na kratkoročne (do 1 leta), srednjeročne (do 10 let) ter dolgoročne cilje (daljši od 10 let).
Ko smo družinske cilje opredelili vrednostno in časovno jim je potrebno določiti še varčevalni načrt, preko katerega najprej ugotovimo ali so zastavljeni cilji sploh dosegljivi in koliko moramo mesečno varčevati, da jih bomo v zastavljenem roku lahko dosegli.
Zastavljene cilje uresničujemo z različnimi finančnimi instrumenti, ki nosijo različne stopnje tveganja in pričakovanega donosa. V osnovi velja, da kratkoročne cilje rešujemo z bolj varnimi in nižje donosnimi inštrumenti med katere sodijo depoziti, bančne vezave, varčevalni računi, skladi denarnega trga, s katerimi ustvarjamo minimalni donos oziroma ohranjamo realno vrednost naložbe, medtem ko dolgoročne cilje zadovoljujemo z bolj tveganimi in bolj donosnimi finančnimi inštrumenti med katere sodijo obveznice, delnice, delniški vzajemni skladi, … itd.
Pri opredeljevanju ciljev moramo biti zelo pozorni, ker lahko napačna opredelitev cilja povzroči napačno izbiro finančnega inštrumenta, kar povzroči, da tvegamo več ali manj kot je potrebno. Poleg tega je cilje vedno treba razvrstiti tudi glede pomembnost in glede na fazo življenjskega cikla v katerem se nahajamo. Razvrstimo in rešujemo jih od tistega ki nam v življenju največ pomeni do tistih manj pomembnih (dodatek k pokojnini, nepremičnina, šolanje otrok, avtomobil,…).
Ne pozabite na tveganje
Pri izbiri finančnih inštrumentov se je potrebno zavedati tudi tveganja, ki ga ti nosijo. Tveganje je definirano kot verjetnost, da bo bomo med varčevanjem ustvaril drugačno donosnost od pričakovane, pri čemer je lahko donosnost tudi negativna. Zato je pri izbiri finančnega inštrumenta prevzeti le toliko tveganja, kolikor si ga lahko privoščimo, ne zgolj na podlagi svojega odnosa do tveganja, temveč glede na naravo ciljev in finančnih razmer. Vsak se mora vprašati, kaj želi doseči, koliko izgube je pripravljen prenesti, da bo še mirno spal in da ne bo ogrozil ključnih ciljev.
Najboljši način za zmanjševanje tveganja je razpršitev premoženja med več različnih naložb s katerimi bo dosegel zastavljene cilje ob zanj še sprejemljivem tveganju. Na splošno velja načelo, da daljše kot je obdobje varčevanja oziroma čas do načrtovanega dosega finančnega cilja, več tveganja sil lahko privoščimo.
Poskrbite za osnovno zaščito in varnost družine
Primarni cilj vsake družine je poskrbeti za osnovno zaščito družine, da v primeru bolezni, trajne izgube delovne sposobnosti, invalidnosti, ali celo smrti, to družine ne potegne v veliko finančno stisko. Družino zaščitimo s pomočjo ustreznega življenjskega in nezgodnega zavarovanja, ki ima dovolj visoko zavarovalno vsoto, ki jo zavarovalnica izplača v primeru zavarovalnega primera ali ob koncu varčevanja. Pri izbiri ustreznega zavarovanja naj bo izbira produkta zadnja stvar pri sklepanju zavarovanj. Najprej je treba razmisliti, katere nevarnosti prežijo na družino in kakšne bodo posledice, če se kaj nepredvidenega zgodi. Šele potem ko pregledamo ponudbo in pogoje izberemo ustrezen zavarovalni produkt najboljše s pomočjo neodvisnega finančnega svetovalca.
Izbira primerne oblike življenjskega in nezgodnega zavarovanja je odvisna od dela ki ga opravljamo, življenjskega stila, finančnih zmožnosti in potreb oseb, ki so tesno povezane z zavarovancem, od starost in zdravstvenega stanja, zadolženosti. Pri izbiri je potrebno vedeti, kaj želimo zavarovati in predvsem pred katerimi riziki se želimo zavarovati.
Poleg osnovne zaščite je potrebno poskrbeti tudi za finančno zaščito, ki služi kot zaščita za nepredvidene dogodke kot so izpad rednega dohodka zaradi izgube službe ali nesreče ter zaradi potrebe po nepričakovanih večjih izdatkih. V ta namen je potrebno oblikovati varnostni sklad (ali varnostno rezervo). Višina varnostnega sklada je odvisna od velikosti družine in njihovih potreb, življenjske situacije in standarda družine. Višina le tega naj bi omogočala pokrivanje nujnih življenjskih izdatkov družine za dobo od 6 mesecev do 2 let.
Varnostni sklad je namenjen le zadovoljevanju nepredvidenih kratkoročnih finančnih potreb, zato je njegovo višino potrebno v primeru črpanja kasneje dvigniti na prejšnjo raven in jo vzdrževati skozi daljša obdobja. Sredstva, ki sestavljajo varnostni sklad naj bodo razdeljena na zelo likviden del, ki ga tvorijo gotovina, vpogledne bančne vezave in skladi denarnega trga ter del, kjer so sredstva naložena v varne dolgoročne naložbe kot so obveznice in obvezniški vzajemni skladi.
Izpeljava načrta, spremljanje in prilagajanje
Po pregledu družinskega finančnega stanja, določitvi finančnih ciljev ter izbiri inštrumentov za dosego zastavljenih ciljev je na vrsti izpeljava finančnega načrta. Sama izpeljava načrta ni tako samoumevna, kot se zdi na prvi pogled.
Načrtovanje in upravljanje finančnega premoženja družine je dinamičen proces, zato je po izpeljavi načrta nujno potreben časovni pregled investicij, če slednje dosegajo naša pričakovanja. Same spremembe naložb naj se nebi pojavljale v večjem obsegu in ne prepogosto. Ravno tako se mora družina izogibati odločitvam, ki bi temeljile na kratkoročnih rezultatih.
Oblikovani finančni načrt družine je dolgoročen, a ne dokončem. Dejavniki, ki so vplivali na njegovo oblikovanje se sčasoma spreminjajo, zato je priporočljivo, da družina vsaj enkrat letno pregleda ali so se pojavila odstopanja od načrtovane smeri.
Spreminjanje in prilagajanje sestave premoženja je nujno, če pride do večjih sprememb v finančnih ciljih in razmerah družine ter ob večjih spremembah na finančnih trgih (na primer finančna kriza večjih razsežnosti).
Po nasvet k finančnem svetovalcu
Vprašanja povezana z varčevanjem nam lahko postavite preko naložbenega telefona Vzajemcev 080 35 08 ali preko elektronske pošte gregor.begus@vzajemci.com. Odgovorili vam bomo v najkrajšem možnem času.
Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar: