/21 /11

Nekatere oblike sodelovanja so v praksi že utečene in smo nanje navajene tako strokovne delavke kakor tudi starši. Vedno in dobrodošlo pa je v vzgojno izobraževalno delo vrtca vključevati tudi nove oblike medsebojnega sodelovanja in komuniciranja, ki so pomembna tako za starše, otroke kot tudi strokovne delavke. Starši nas glede samega sodelovanja večkrat tudi presenetijo z določenimi predlogi, željami, česar smo seveda strokovne delavke zelo vesele in, če je le mogoče, njihove predloge upoštevamo in jim ugodimo.

Podobno željo sva doživeli tudi z mojo pomočnico pred štirimi leti, ko so naju starši na prvem roditeljskem sestanku presenetili z željo po elektronskem komuniciranju z besedami: »V tem današnjem času, ko vsi pogosto hitimo in smo vse prevečkrat ujeti med različne obveznosti, velikokrat spregledamo kakšno pomembno novico, obvestilo na oglasnih deskah … Ob uporabi interneta in dostopnosti obvestil na spletu, pa smo lahko ves čas seznanjeni z informacijami, obvestili, dogajanji v vrtcu, ki jih ne spregledamo, pa tudi o sami odsotnosti otrok vas lažje informiramo. Za računalniško opremo ni težav, ker lahko računalnik prinesemo v vrtec, hkrati pa vas tudi poučimo o elektronskem komuniciranju« . To so starši navedli kot argumente za novo obliko sodelovanja.

Za naju s pomočnico je bil to seveda velik šok, še posebej za mene, saj sem bila ena izmed najstarejših strokovnih delavk v vrtcu, ki se je komaj začela računalniško opismenjevati, kaj šele elektronsko komunicirati. Po tehtnem razmisleku in po pogovoru z ravnateljico sem se vseeno odločila, da bom sprejela to novo obliko sodelovanja s starši kot izziv za dvig kakovosti vzgojno izobraževalnega dela in tudi za mojo osebno rast.

Starši so mojega pozitivnega odziva bili veseli in takoj so stekla vsa potrebna dogovarjanja. Eden izmed staršev, ki posluje z računalniško opremo je že čez nekaj dni v vrtec prinesel potreben računalnik, prav tako pa sva izbrala termin za mojo popoldansko računalniško izobraževanje. Po izmenjavi elektronskih naslovov je naše komuniciranje steklo. Staršem sem po elektronski pošti pošiljala različna obvestila, vabila za govorilne ure, srečanja, sestanke, tedenska dogajanja oz. dejavnosti za določeno časovno obdobje, slike otrok iz različnih doživetij …

Tudi starši so me preko elektronske pošte obveščali o odsotnosti posameznega otroka, pošiljali slike doživetij otrok od doma, pa tudi določena potrebna gradiva - slike, članke, ki smo jih potrebovali pri našem vzgojno izobraževalnem delu. Čeprav sem vedela, da mi bo elektronsko komuniciranje vzelo veliko mojega prostega časa, pa sem vseeno to opravljala z velikim veseljem, kajti s strani staršev sem prejemala veliko pozitivnih misli, pohval, predvsem pa zahval, kar me je dodatno motiviralo in mi dajalo neko notranje zadovoljstvo.

Z elektronskim komuniciranjem tudi v tem šol. letu z novo generacijo otrok in njihovih staršev uspešno nadaljujem in bom nadaljevala do mojega odhoda v pokoj. Vesela in ponosna sem, da sem bila prva vzgojiteljica v našem vrtcu, ki je uvedla novo obliko elektronskega sodelovanja in komuniciranja s starši. Velika zahvala za to pa gre tudi staršem otrok moje prejšnje generacije - letnik 2005, ki sedaj obiskujejo 1. razred osnovne šole. S skupnim medsebojnim sodelovanjem smo uvedli novo obliko komuniciranja s starši, ki je postala v večini oddelkov našega vrtca že ustaljena oblika sodelovanja s starši in tega smo vsi zelo veseli.

Vzgojiteljica Marjeta Vindiš