Otrok se za družino zanima toliko,kolikor se družina zanima zanj.

/11 /11

"Vem, da so najstniška leta burna, toda sama imam s svojim 12-letnim sinom, ki je več kot očitno že vstopil v puberteto, vse več težav, za katere sploh več ne vem, kako naj se jih lotim. Na vse moje besede dobim nazaj "Briga me.", "Ne, ne bom." ali "Pusti me na miru." Vem, da fant njegovih let potrebuje čas zase, toda hkrati pa menim, da bi moral tudi kaj postoriti pri hiši, sodelovati pri družinskih opravilih in dogodkih. Kaj sploh lahko storim?"

Obupana mama

 
Za nasvet smo prosili Familylabovko Barbaro Brinovec Pribaković.

Družina je še vedno pomembna

Najstniška leta so za otroka zahtevna, saj mora v tem času odkriti, kdo je in koliko si je sploh všeč. Če se starši tega zavedamo in si prizadevamo otroka razumeti ter ga podpreti v njegovem iskanju, je lahko življenje z najstnikom sicer zahtevna, a razburljiva pustolovščina za vse družinske člane.

Za najstnike je družina še vedno zelo pomembna, čeprav ni videti tako. Kljub temu, da se veliko posvečajo sebi, želijo biti del družine in prispevati k skupnosti, vendar potrebujejo, da smo v odnosu z njimi avtentični in jih jemljemo resno.

Praviloma velja, da se najstnik za potrebe staršev in prisotnost v družinskem življenju zanima toliko, kolikor se starši zanimajo zanj - za njegov svet in njegove potrebe, ki jih morajo jemati prav tako resno kot svoje oz. jih obravnavati kot enakovredne lastnim.
 

Nujna osebna govorica

Pišete, da bi se po vašem sin "moral" vključevati v družinsko življenje. Najstniki so alergični na to, da nekaj morajo, zato se navadno na takšen odnos odzovejo z odporom in umikom. Zato vam predlagam, da raje razmislite, kaj vam osebno pomeni otrokova prisotnost na družinskih dogodkih, zakaj vam je to pomembno, kje bi res radi, da je prisoten, in kje za vas to ni tako zelo pomembno. Ali njegovo sodelovanje pri domačih opravilih namesto kot pravično obvezo lahko vidite kot nepogrešljiv del vašega družinskega življenja?

Ko boste vedeli, kaj vam je zares pomembno in kaj si od sina želite, se s sinom o vaših željah, potrebah in pričakovanjih pogovorite. Vendar takrat, ko boste to lahko naredili v dobrem vzdušju. Pri tem je pomembno, da uporabljate osebna sporočila kot so "Jaz želim/ hočem ...", "Zame je pomembno, da ...", "Potrebujem tvojo pomoč ..." itd. Sina lahko tudi prosite, da tudi on izrazi svoje želje, meje, potrebe in zadržke. Zanimajte se za njegov pogled in doživljanje ter izrazite razumevanje. Z empatičnim dialogom boste vzpostavili dober odnos, ki je najboljša podlaga za sinovo zaupanje, vključenost in sodelovanje.

Pogled skozi njegovo okno

Mogoče se bosta s sinom v pogovoru lahko takoj dogovorila glede nekaterih točk, za nekatere pa bo odločanje morda treba nekoliko odložiti, saj bosta verjetno oba potrebovala več časa, da bosta ponovno zgradila zaupanje in nove dobre navade.

In kaj storiti, ko pride do konkretne situacije, ko sin ne upošteva tega, kar želite (npr. noče opraviti svojega dela v gospodinjstvu ali se udeležiti družinskega obiska)? V takšnem trenutku je najbolj pomembno, da sinu pokažite razumevanje za njegove razloge za nesodelovanje, se z njim pogajate o rešitvah, potem pa mirno vztrajate pri tem, da dogovor upošteva. Pri tem pazite, da postavite toliko in takšne zahteve, da bo raven konfliktov, ki vznikajo ob tem, še znosna ter ne bo uničevala splošnega vzdušja v družini in vajinega odnosa.

Če se sin kljub vašemu razumevanju njegovih razlogov proti še vedno odločno upira vsakršnemu sodelovanju, se z njim o tem pogovorite in njegove razloge vzemite resno. V skrajnem primeru lahko nekatere njegove obveznosti tudi odložite do nadaljnjega.

Vreden kot oseba

Tudi v času najstništva je pomembno, da ustvarite čimveč priložnosti za prijetna in povezovalna doživetja s sinom. Kljub težavam, ki nastopijo z vstopom v najstništvo, iščite v sinu tisto, kar pri njem občudujete in uživajte ob njem kot osebi ter v njegovi razvijajoči se avtonomiji. Zahvalite se mu za to, kar prispeva v družino, in mu dajte vedeti, da je za vas vreden kot oseba in to ne le tedaj, ko se vede tako, kot je vam všeč. Tako bo sin začutil, da ga zares spoštujete in sprejemate takšnega, kakršen je in v kakršnega se razvija.