|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Hoja za vodo

P.L., 22.3.2013
Ste vedeli, da v povprečju vsak Slovenec porabi dnevno 117 litrov vode? In, če bi se morali ponjo odpraviti peš? Voda, ne posvečamo ji dovolj pozornosti. Ko boste prebrali intervju, boste morda gledali nanjo drugače …

image
/91


Pogovarjali smo se s pobudnico projekta Hoja za vodo Jernejo Pavček. »V prihodnosti si želim, da bi se Hoja za vodo izvajala, kot dejavnost v sklopu ekoloških aktivnosti v šolah in vrtcih po vsej Sloveniji in tudi v okviru civilne družbe (druženje v obliki pohoda na Svetovni dan vode).

Voda me navdušuje že od malih nog. Ljudje se premalo zavedamo pomena vode za naš planet, zato sem se odločila, da prevzamem pobudo hoje za vodo in na svoj način prispevam k ozaveščanju o pomenu pitne vode na našem planetu. V vsaki kaplji vode je življenje, zato je vsaka kaplja dragocena,« je povedala.

  

Kaj sporoča projekt Hoja za vodo?

Hoja za vodo (Walk for Water) je v svetu znana in uveljavljena aktivnost, pri nas pa skoraj nepoznana. Glavno sporočilo Hoje za vodo je ozaveščanje na področju oskrbe s pitno vodo , z gibanjem, s hojo. Minimalno za naše osnovne fiziološke potrebe porabimo 1,5 do 3 litre dnevno. Ko se po takšno količino vode odpravimo peš (ne glede na vremenske razmere), se naš odnos do vode zagotovo spremeni. Voda je pravica vseh. Vsakomur bi moralo biti dano, da ima dostop do sveže pitne vode. Žal vemo, da temu ni tako. Vedno bolj so opazne težnje po privatizaciji vodnih virov po celotnem planetu. V nerazvitih deželah pa ljudje niti nimajo dostopa do pitne vode, če že pa je ta onesnažena, kar je tudi v velikem številu vzrok smrti. Priča smo tudi vojni za vodo v Darfurju. Vedno več je »vodnih«beguncev.

  

Kako poteka projekt in komu je namenjen?

Hoje za vodo se lahko udeležijo vsi, ki jih tovrstna aktivnost veseli in želijo primakniti svoj kamenček v mozaiku sprememb v svetu. Vsaka pot se začne s korakom, vsaka sprememba v svetu pa v nas samih. Zato bodimo zgled, sprememba.

Hoja za vodo lahko poteka v manjših skupinah (prijatelji, družine) ali večjih organiziranih skupinah (vrtci, šole, zaposleni, politiki, upokojenci…). Možnosti so neomejene, le voljo in čas je potrebno najti. 

Preden začnemo s samo aktivnostjo, si izberemo neko dnevno opravilo, vezano na porabo vode. Naj bo to umivanje, ščetkanje zob, kuhanje, zalivanje vrta, pranje avtomobila. Izmerimo količino vode, ki jo pri takšni aktivnosti porabimo. Potem to vodo natočimo v steklenice in se odpravimo na pot. Za pohod si lahko izberemo bližnji hrib, vodni izvir, sprehajalno pot ob reki ali gozd. S Hojo za vodo se nas odnos do vode resnično spremeni. Če v naših domovih ne bi imeli pip, bi se morali po 117 litrov vode (kar je statistično povprečje porabe vode na dan na Slovenca) vsak dan odpraviti peš! Bi jo še porabili v takšni količini?

Ne gre za to, da bi vodovod označili za nekaj slabega, zagotovo vodovod predstavlja napredek, razvoj, vendar pa se je s tem naš odnos do vode popolnoma spremenil. Nismo več v stiku z njo, ne gibamo se, da bi prišli do vode, ki je naš vir življenja, ne pozabimo, da nas brez vode ni. Ko odpremo pipo je samoumevno, da bo voda pritekla. Tudi če teče preveč časa je malokomu mar za to. Pa vendar bomo morali odnos do vode spremeniti. 

Pomisliti je potrebno na prihajajoče rodove zanamcev. Kvaliteta vode pada, tudi njena količina. Kaj jim bomo pustili? Številni ljudje se že danes odpravljajo po vodo k izvirom, ker želijo piti boljšo, kakovostno vodo. Naše telo je skoraj sama voda in resnično nam ne sme biti vseeno kakšno vodo pijemo.

  

Kdaj se izvaja in zakaj takrat?

Hoja za vodo se lahko izvaja čez celo leto, še posebej veliko aktivnosti v svetu pa poteka na Svetovni dan vode, ki ga obeležujemo 22. 3. Takrat se številni odločijo hoditi za vodo in s tem opozoriti na pomanjkanje vode, na skrbnejše ravnanje z njo, na izražanje spoštovanja temu temeljnemu gradniku našega obstoja, opozarjajo na to, da je voda naša pravica, ki nam je ne sme vzeti nihče, najmanj pa kapital.

  

Kako se lahko projektu pridružijo zainteresirani? Kje poteka?

Hojo za vodo lahko organizirate sami, v krogu družine, prijateljev, vrtci in šole v okviru eko dneva ali namesto kakšnega športnega dneva. Ker je pri nas to še novost za enkrat še nismo organizirali velikega dogodka, kjer bi vsi hodili za vodo in ob tem zbrali še morebitna sredstva, ki bi se namenila tistim, ki so z vodo slabo oskrbljeni. Takšen je običaj v tujini, kjer običajno posameznik nosi 6 litrov vode in hodi 6 km, ob tem zbirajo še prostovoljna finančna sredstva namenjena tistim, ki nimajo dostopa do vode.

 

Zakaj 6 km in 6 litrov?

Toliko v povprečju hodi za vodo otrok v Afriki, da oskrbi družino z zadostno količino vode, ker Hodi za vodo, ne more hoditi v šolo.

 

Kaj pa pri nas?

Zavedati se moramo, da je to v tujini že ustaljena dobra praksa, mi pa smo šele dobro shodili.

 

Letos bodo za vodo prvič hodili otroci iz vrtca Češmin, Domžale. Otroci bodo izmerili koliko vode porabijo pri enem umivanju rok. Takšno količino vode bodo natočili v manjše steklenice (0,5l) in se odpravili na pohod do bližnjega vodnega zajetja. O vodi vedo že veliko, vedo tudi, da so včasih po vodo za kuhanje, umivanje in pranje morali hoditi peš. Tako bodo tudi sami pridobili izkušnjo o tem, koliko truda je potrebno vložiti v to, da pridemo do vode, ki nam sicer priteče iz pipe, drugje pa morajo otroci ali odrasli cel dan pešačiti za vodo.

 

Za šole, družine, zaposlene … smo pripravili prijazne učne liste o vodi, ki služijo kot predpriprava na Hojo za vodo, torej ozaveščajo in opominjajo o pomenu vode za naš obstoj in tudi o njenih čarobnih lastnostih.

 

Kot pobudnica Hoje za vodo v Sloveniji se z veseljem pridružim in pomagam pri organizaciji in izvedbi Hoje za vodo. Vsak udeleženec, ki nam sporoči, da bo organiziral aktivnost prejme potrdilo o Hoji za vodo in simbolični spominek na Hojo za vodo. Veseli bomo tudi fotografij in vtisov o Hoji za vodo, ki je bila izvedena. Želim si, da bi Hoja za vodo v Sloveniji vsaj na Svetovni dan vode postala vodilno gibalo v ozaveščanju o pomenu in ravnanju z vodo. Dobro bi nam delo vsem, premalo se gibamo in preveč razmišljamo. Nismo več v stiku z naravo in vodo, ki je glavna gonilna sila vsega, to je zapisal že Leonardo da Vinci.

  

Posvečamo premalo pozornosti vodi? Znamo varčevati z njo? Kako jo predstaviti otroku, v naših krajih je voda nekaj povsem samoumevnega?

Zagotovo vodi posvečamo premalo pozornosti. V prvi vrsti se premalo zavedamo dejstva, da je naše telo sestavljeno iz vode, voda je del nas in predstavlja 60% telesne mase, 70% možganov in 80% krvi. Izogibajmo se vodam v plastenkah, saj tako delujemo neekološko in neekonomsko. Številne analize so pokazale, da se voda v plastenkah po kvaliteti ne razlikuje od tiste iz vodovoda, oziroma je kvaliteta vode v plastenki zaradi prisotnosti bisfenola A, ki se izloča iz plastike mnogo slabša. Kadar se odpravimo po vodo k izvirom nujno upoštevajmo vodni bonton in bodimo spoštljivi do vsega živega. Bodimo Hvaležni za vodo, ki nam je na voljo. Ko odpremo vodovodno pipo pomislimo koliko časa smo hodili po našo dnevno količino vode za kuhanje? Celo dopoldne? Bomo še dopustili, da liter ali dva stečeta mimo brez slabe vesti?


V našem življenju ni več prostora za pripovedovanje zgodb. Zgodbe so čudoviti nauki, ki se morajo prenašati iz roda v rod, tako se ohranja tradicija, staro znanje, etične in moralne norme, vrednote, spoštovanje do vsega živega. Vzemimo si čas in otrokom pripovedujmo kako je bilo včasih, pokažimo jim, dovolimo jim, da si pridobijo prave izkušnje v naravi. Če nimamo te možnosti poiščimo zgodbe, obiščimo ljudi, ki o tem vedo kaj povedati. Vzemimo si čas, drug za drugega in tudi za vodo. Prepričana sem, da je Hoja za vodo ena izmed tistih aktivnosti, ki otrokom in odraslim ostane v spominu za celo življenje. To je poučna dogodivščina, ki ozavešča in prebuja spoštljiv odnos do vode, ki smo ga pozabili, vendar je še v nas. Spomnimo se.

 

Več o projektu HOJA ZA VODO si preberite tukaj www.hojazavodo.com.

 

Jerneja Pavček je mama, ustvarjalka, vrsto let aktivna sodelavka portala www.ringaraja.net. Piše pravljice, številne prispevke z ekološko vsebino za različne publikacije in revije, ozavešča na področju zdravega prehranjevanja, uporabe ekoloških izdelkov, sodeluje z vrtci in šolami v okolici pri izvedbi različnih projektov, povezanih z ekologijo, vodo, zvokom, otroškimi vrtovi, naravnejšim načinom življenja. Vrsto let že ustvarja lik o Eko Vili.

Zeleni kvadrat, zdravje iz organskega vrta
Novinarka in vrtnarka Kornelija Benyovsky Šoštarić, avtorica priljubljene oddaje HRTV »Vrtnarka« (»Vrtlarica«), je na po...
3
Še poznate stare igre? Se jih še igrate?
Igre poznajo vse kulture sveta. Skozi igro spoznavamo sebe in druge, pridobivamo dragocene izkušnje, rešujemo konflikte,...
3
Začimbe in dišavnice
Zelišča in dišavnice so nepogrešljiv sestavni del in pravi zaklad vsakega vrta. Lahko rastejo kot okras med drugimi rast...
3
Zvočna masaža
Zvočna masaža s himalajskimi pojočimi posodami temelji na starodavnih modrostih. Bogat spekter nadtonov, ki jih tvorijo ...
3


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:


Kako si s čaji pomagamo pri raznih težavah
Teta Pehta nas je učila: Za vsako bolezen raste ena rožca!V članku smo zbrali nekaj rastlin s pomočjo katerih si lahko v...
Post z Marjanom Videnškom
Pogovarjali smo se z Marjanom Videnškom, ki se že skoraj 20 let ukvarja s postenjem, svoje znanje pa uspešno prenaša na ...




Služba
Sašonka

Bi rajši ostale doma in skrbele za otroke ali bi po porodniškem dopustu odšle v službo in otroke prepustile, da jih vzgajajo drugi?

Služba (39%)

Dom (61%)


Število vseh glasov: 317

Hvala za glasove. Glasoval/a si že za vse aktualne ankete. Lahko pa ustvariš svojo anketo!