|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Hrana je zdrava, ko so zdrave naše navade

Jože Lavrinec, klinični dietetik, 28.6.2010
Ena pomembnejših navad je zajtrkovanje, saj zajtrk je in vedno bo najpomembnejši obrok v dnevu, saj z njim prekinemo 10-12 urno stradanje, na katero človeški organizem ni prilagojen.

image
/11


Jože Lavrinec je klinični dietetik, ki se kljub upokojitvi še vedno ukvarja s svetovanjem primerne prehrane v času različnih obolenj (sladkorne bolezni, prehranskih alergij, celiakije, ledvične odpovedi; v zadnjem času pa se bolj intenzivno ukvarja s prehrano starostnika) ter je aktiven član Združenja nutricionistov in dietetikov Slovenije ter Slovenskega združenja za klinično prehrano.


Za nas je zapisal nekaj aspektov zdravega prehranjevanja.


O zdravi hrani v stroki neradi govorimo, saj je veliko bolj smiselno govoriti o zdravem prehranjevanju.

S tem pojmom opredelimo raznoliko, uravnoteženo poseganje po živilih, tako da z njimi ohranjamo najbolj primerno telesno maso, preprečujemo nastanek različnih obolenj ter ohranjamo ali celo vračamo zdravje.

Posegamo lahko namreč po odličnih, kakovostnih živilih, ampak če nimamo ustreznih prehranskih navad, naše prehranjevanje še zdaleč ni zdravo! Pri zdravem prehranjevanju moramo upoštevati štiri načela zdravega prehranjevanja: zmernost, uravnoteženost, pestrost in varnost.

V okviru zdravega prehranjevanja pa se moramo vedno vprašati tudi o načinu pridelave (ekološka pridelava ima pomembno mesto v zagotavljanju varnosti), o kakovosti predelave (neprimerna predelava pogosto bistveno zmanjša vrednost sicer odlične, ekološke pridelave), o primernosti priprave (ali kulinaričnih tehnik) ter osebnih prehranskih navadah.


Obroki iz vsaj treh prehranskih skupin

Vsekakor je ena pomembnejših navad zajtrkovanje, saj zajtrk je in vedno bo najpomembnejši obrok v dnevu, saj z njim prekinemo 10-12 urno stradanje, na katero človeški organizem ni prilagojen, a vendarle mu je izpostavljen vsak dan v času nočnega počitka. Če zjutraj raje poležimo, kot da bi si pripravili zajtrk, si pripravimo celoten obrok že zvečer, zjutraj pa ga preprosto zaužijmo.


O kakovostnem zajtrku govorimo, kadar je sestavljen iz živil, ki spadajo v vsaj 3 osnovne prehranske skupine (za večerjo in kosilo velja, naj bosta sestavljena iz vsaj 4-ih osnovnih skupin). Le tako lahko dosežemo preskrbo organizma ne samo z energijo, temveč tudi s potrebnimi hranilnimi snovmi.


S poljubnim kombiniranjem živil zlahka dosežemo zdrav, a tudi okusen zajtrk.

Primeri:

* kruh, rezina sira, čaj in jabolko (prehranske skupine: škrobnata živila, mleko, sadje);

* kruh, salama, ajvar (škrobnata živila, meso in zamenjave, zelenjava);

* ovseni kosmiči s suhim sadjem, jogurt (škrobnata živila, sadje, mleko);

* koruzna polenta z belo kavo, pomaranča (škrobnata živila, mleko, sadje).


Prilagodimo se naravi

Tudi sicer je pomembno, da pri pripravi obrokov izkoristimo raznovrstnost ponudbe živil, ki nam jo ponuja mati narava. Je pa res, naš jedilnik se vedno prilagaja posameznemu letnemu času: spomladi se v borbi s pomladansko utrujenostjo zatečemo k iskanju prvih naravnih vitaminov, kot je regrat, motovilec, pa prvo jagodičevje itd. V poletnem času nas nekoliko višje temperature ozračja spodbudijo k uživanju manj kalorične in bolj osvežujoče hrane. Na srečo to obdobje sovpada s pestro zelenjavno in sadno ponudbo. In če to dopolnimo z zadostno količino tekočine (2,5 litra vode dnevno) ter malce beljakovinskih živil, je to obrok, ki poleti najbolj prija.

Jesenski čas bi lahko nadaljevali s poseganjem po zelenjavi in s tem krepili svoj organizem za borbo proti infektom, a žal veliko ljudi kar izgubi svoj zalet in posega po praviloma preveč krepki, preveč kalorični hrani.

Nekaj težav pri izbiri hrane sicer nastopi s prihodom zime, ko moramo svoje obroke kombinirati z živili iz shrankov (zamrznjena živila, marinirana zelenjava, osipnice...), a v tem ni nič narobe, če le jemo raznoliko hrano, saj le tako naša prehrana ne bo osiromašena.


Ne samo letni čas, tudi sleherno obolenje, ki prizadene človeka, ima svoje zahteve. Neka še tako banalna okužba terja veliko vitaminov in antioksidantov za protivnetno delovanje, pa zadosti kakovostnih beljakovin in seveda zadosti tekočine. Za vzdrževanje zdravja so tako na prvem mestu kakovostne beljakovine, po možnosti čim bolj puste, saj so gradniki človeškega telesa. Prehrana, ki vsebuje dovolj energije, omogoča rast in razvoj ter seveda igro in delo. In še vedno velja, da je najbolj zdrava energija v obliki sestavljenih ogljikovih hidratov, torej v polnozrnatih živilih. Ker so v maščobah topni nekateri vitamini, ne moremo niti brez njih. Poleg tega so nekatere maščobne kisline esencialne. Hrana, bogata z minerali in vitamini je tista, ki zagotavlja obrambno sposobnost organizma ter normalno delovanje. Mogoče najpogosteje omenjamo kalcij, saj je od njega odvisna trdnost kosti! Zadosti kalcija, ki ga najdemo v mleku in mlečnih izdelkih, stročnicah, temno zelenih listnatih živilih ter ribah, v času pubertete in odraščanja je namreč temelj čvrstim kostem v zreli dobi. A tudi takrat zadosti kalcija omili marsikateri problem.


Dober kuhar naredi vsako hrano okusno

Da bi otroke spodbudili k uživanju zdrave hrane, je potrebno postaviti zdrav zgled v družini, pri čemer morajo sodelovati starši in stari starši. Pogosto pomaga tudi vključitev otroka v proces pripravljanja, seveda pa se moramo tudi vprašati, zakaj je zdrava hrana tako neokusna. Je res neokusna? Smo morda samo preveč navajeni na nezdravo prehranjevanje, na mastna, presladka, preslana živila?


Zdravi obroki so in morajo biti okusni! Drugače enostavno ne dosegajo svojega namena, saj jih v tem primeru nihče ne zaužije. To torej pomeni, da je za pripravo zdravega obroka poleg ponudbe kakovostnih živil, potrebno tudi večje poznavanje kulinaričnih tehnik, sodobnih tehnoloških možnosti, ki so na voljo skoraj v slehernem gospodinjstvu in seveda uporaba začimb iz vrta in ne industrijskih začimbnih mešanic.


Globalizacijskih trendi prehranjevanja

Nič nimam proti globalizaciji na področju prehranjevanja, dokler se vedemo kot svetovljani, me pa izredno moti histerično poseganje po različnih eksotičnih živilih, ki jih nekateri za vsako ceno poskušajo predstaviti kot nekaj popolnega, zdravega – kot idealno živilo za naš organizem. Večinoma so to izredno uspešne propagandne poteze, ki povzročijo, da ljudje kar hlastajo po teh »fenomenalnih živilih«, istočasno pa zanemarjajo naša domača, na zdrav in kakovosten način pridelana živila. Ali veste, da kvinojo v ZDA oglašajo kot ptičjo krmo? Mi pa jo propagiramo kot nekaj čudovitega? Ali veste, da v ZDA svoje malomeščanske zdravojede poskušajo pridobiti za proso iz balkanskih dežel, ki je odličen vir silicija in odlično živilo za lepšo kožo ter večjo rodnost? Takšnih primerov je ogromno!


Tudi to, da imamo ogromno restavracij s tujo kuhinjo je odsev našega malomeščanstva. Nikakor ne bi želel vzbujati občutka, da zaničujem tujo kuhinjo in s tem neko drugo kulturo, saj nas to lahko zgolj obogati, a dejansko bi morali imeti precej boljšo ponudbo domače hrane, ki je lahko okusna in odlična. A kaj, ko številni gostinci niti nimajo volje brskati po pestrosti naše nacionalne kulinarike. Da je ta navkljub vsemu aktualna, je videti iz ponudbe številnih planšarij in planinskih koč, ki brez slehernega občutka slabe vesti dobro tržijo žgance na 101 način, joto, ričet, obare in podobne jedi. Vprašanje je tudi, če naš organizem sploh lahko izkoristi vse hranilne snovi, ki se v eksotičnem živilu nahajajo. Študij na to temo skorajda ni, ampak nekatere izkušnje nas opominjajo, da je včasih dobro tudi dvomiti.


Zakaj torej ne vztrajamo pri dobri stari domači in predvsem že preizkušeni kuhi in živilih iz okolja, ki ga poznamo in lahko tudi bolje nadzorujemo?


Vir: www.akademija-zdrave-hrane.si

Okoljevarstvo doma
Kako lahko že otrokom pokažemo, da je treba živeti v sožitju z okoljem?
3
Ste odgovorni, zmerni, lokalno usmerjeni?
Devet načel trajnostne potrošnje temelji na poznavanju naših vplivov na okolje in na tem, da se zavedamo potrebe po takš...
3
Svetovni dan brez nakupa
27.11.2010 obeležujemo dan brez nakupa (Buy nothing day). Kaj boste počeli to soboto?
3
Divja permakulturna delavnica
Divja hrana in še bolj divja kuhinja, permakultura v prvi osebi in permakulturna načela, doživljanje neokrnjene narave, ...
3


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:


Še poznate stare igre? Se jih še igrate?
photo
Igre poznajo vse kulture sveta. Skozi igro spoznavamo sebe in druge, pridobivamo dragocene izkušnje, rešujemo konflikte,...
Dobrodelni petek: dm doniral 19.206 evrov
Črni petek so v dm prodajalnah preimenovali v Dobrodelni petek in ga obeležili z zbiranjem sredstev. dm drogerie markt j...




kakovost spanca v času nosečnosti
MS TINA

https://www.ringaraja.net/forum/regproNew.asp