|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Izguba vitaminov in mineralov pri pripravi obroka

Maja Šogorič, 7.4.2010
Ali ste vedeli, da je pri kuhanem korenčku večji izkoristek vitaminov, kot pri svežem?

image
/11


Na izgubo vitaminov in mineralov ne vpliva zgolj toplotna obdelava živila, temveč je v igri cel niz dejavnikov, kot so izpostavljenost svetlobi, zraku, namakanje v vodi itd. Poudariti je treba, da niso vsi vitamini in minerali enako občutljivi na omenjene dejavnike.


Kuhanje in pečenje

Na splošno prevladuje mnenje, da se s kuhanjem in pečenjem v hrani izgubi veliko vitaminov in mineralov. Resda taka vroča toplotna obdelava živila »škodi« vitaminom, ampak ne v tolikšni meri, kot se to običajno predpostavlja. Namreč, niso vsi vitamini in minerali enako občutljivi na ta dejavnik. Denimo vitamini, A, D, E in K (maščobotopni vitamini) so relativno stabilni oziroma »odporni« na višje temperature, vitamin B1 (tiamin) se ohrani tudi na temperaturi kuhanja (100°C). Še več, nekateri vitamini (provitamini), kot sta beta karoten ali likopen se s kuhanjem celo »izboljšujejo« oziroma se poveča njihova absorbcija v telo. Ti se namreč z mešanjem in dušenjem stopijo v maščobah in naše telo jih v takem stanju lažje sprejme vase. Mnogi mislijo, da je uživanje surovega korenčka bolj »zdravo«, vendar se motijo. Iz svežega korenčka se namreč absorbira le en do 2 odstotka beta karotena, s kuhanjem pa je ta odstotek 10-krat večji. Podobno je s paradižnikom – večina ljudi misli, da je bolj zdravo jesti surov paradižnik, ampak dejstvo je, da paradižnikova omaka ali juha vsebuje celo 30-krat več likopena (antioksidant), ki se topi v maščobah.

Nasprotno pa je vitamin C zelo »občutljiv«, saj se ga s peko ali s kuhanjem lahko izgubi celo tri četrtine. Izguba je bistveno manjša (četrtina), če zelenjavo kuhamo v pokriti posodi z malo vode, ki jo uživamo skupaj z zelenjavo in jed takoj po pripravi pojemo.

Minerali za razliko od vitaminov niso tako občutljivi na vplive kuhanja in se njihova sestava med toplotno obdelavo bistveno ne spremeni.


Priprava jedi v mikrovalovni pečici

Tudi tukaj se srečujemo s predpostavko, da se večina hranljivih snovi z obdelavo v mikrovalovni pečici uniči, kar pa ne drži povsem. Namreč, po obdelavi v mikrovalovni pečici se ohrani vsaj toliko ali pa še več vitaminov kot pri kuhanju. Glavna razlika med tema dvema načinoma obdelave živil je, v tem da so živila v mikrovalovni pečici hitreje skuhana, saj mikrovalovna energija prodira globlje v hrano in tako zmanjša čas, potreben za prenos toplote skozi živilo. Je pa res, da mikrovalovna energija ne prodira dobro v debelejše kose hrane, kar lahko povzroči neenakomerno segrevanje oz. kuhanje. Deli živila, ki niso dovolj segreti, lahko po kuhanju še vedno vsebujejo potencialno nevarne mikroorganizme, kar predstavlja tveganje za zdravje (možnost okužb in zastrupitev s hrano). Zato naj živilo, po zaključenem kuhanju v mikrovalovni pečici, več minut počiva, da bi se toplota v hrani enakomerno porazdelila.


Zamrzovanje

Zamrzovanje je zelo razširjena metoda podaljševanja obstojnosti živil, saj zelo zmanjša ali pa zaradi nizkih temperatur popolnoma prepreči razvoj mikroorganizmov. Primerjave različnih postopkov konzerviranja so pokazale, da prav zamrzovanje najmanj zmanjša vsebnost vitaminov v živilu, pri čemer je potrebno poudariti, da je najboljša kakovost zamrzovanja mogoča le v industrijskih razmerah (domači zamrzovalniki še niso tako zmogljivi). Raziskave so tako pokazale, da hitro zamrznjena zelenjava večine proizvajalcev zamrznjenega sadja in zelenjave, vsebuje več vitaminov, še posebno vitamina C, kot tista, ki jo kupite svežo.

Če živila zamrzujemo doma, je potrebno surovino pred tem ustrezno pripraviti, da bo izguba vitaminov čim manjša. Zelenjavo (zelene solate, paradižnika, jabolk, grozdja, starega krompirja ne zamrzujemo) moramo najprej blanširati, da uničimo encime, ki počasi delujejo tudi tekom večmesečnega skladiščenja, ter spreminjajo in kvarijo izdelek. Nato jo ohladimo, zapakiramo v neprepustne vrečke za zamrzovanje (ki preprečijo izsuševanje) in zamrznemo.


Izpostavljenost zraku

Zrak v shrambi je lahko usoden za izgubo vitaminov v sveži zelenjavi. Daljša izpostavljenost živil na zraku ali v pakiranem stanju v samopostrežnih trgovinah lahko pripelje do hitre izgube vitaminov (predvsem A, D, E, K in C). Če živilo, na primer krompir, hranimo več mesecev, se lahko pri njem vsebnost vitamina C zmanjša za polovico ali več. Špinača samo v dnevu in pol potem ko je bila nabrana, izgubi velik del vitaminov. Po nekaterih podatkih izguba vitaminov po prvem dnevu hrambe zelenjave v hladilniku znaša 10 do 15 odstotkov, po petem dnevu pa že več kot 30 odstotkov.


Sušenje

Pri naravnem sušenju živil brez prisotnosti sonca so izgube vitaminov minimalne, če pa se živila sušijo na soncu, se izguba drastično poveča (na 60 do 80 odstotkov). Denimo suhe slive, marelice, fige, pa tudi suha riba lahko precej časa ohranijo več kot 70 % svoje zaloge vitaminov. Krajši je postopek sušenja, manjša je izguba in obratno.

Osnovna omleta za male kuharje
Šolske počitnice so idealen čas, da se otrok preizkusi tudi v kuhanju. Za zdrav in hranljiv zajtrk smo poiskali preprost...
5
Čokoladni mafini z malce drugačno dekoracijo
Bi radi letos popestrili praznično mizo in ustvarili malce drugačne sladičke za svoje najdražje. Ponujamo vam nekaj idej...
4
Zdrav rižev narastek z mandlji
Rižev narastek je ena izmed sladic, ki me spremlja od otroških let in ki jo vedno z veseljem pojem. Zato ni čudno, da se...
3
Nezdrava hrana za nosečnice
V nosečnosti se izogibajte nezdravih navad, saj te škodujejo vam, še nerojenemu otroku in kot pravi doula Špela Peternel...
3


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:


Priredite otroško koktejl zabavo
Brezalkoholna koktejl zabava bo najbolj navdušila starejše otroke in najstnike, pa tudi najmlajši se bodo razveselili sr...
Jedi na žlico za hladne dni
photo
Tople in zelo okusno servirane juhice, enolončnice in ostale domače jedi nasitijo, pogrejejo in vlijejo novo energijo za...




zanositev
Lelly28 RR

kako hitro vam je uspelo zanostiti?