Bistvo porodnega dogajanja je v sodelovanju med otrokom in mamo, ki se s spontanim gibanjem in menjavanjem položajev odziva na telesne občutke. Poroda ne moremo načrtovati, lahko pa se usmerimo v sooblikovanje porodnih okoliščin.
Kako se soočiti s porodno bolečino?
O pripravi na porod
Za pripravo na porod potrebujete preverjene informacije o prednostih in slabostih posameznih postopkov, posegov, zdravil za otroka in za vas, ter podatke o uveljavljeni porodni pomoči.
Pomembno je vaše in otrokovo zdravstveno stanje – če ni hujših zdravstvenih težav in če se kot nosečnica pripravljate na to, da boste otročka rodili spontano in po naravni poti, premislite tudi o morebitnih strahovih in preverite svoje predstave o porodu.
Oba dela priprav sta torej pomembna, notranja in zunanja: ko ju uskladite, boste vedeli, kakšen porod je za vaju z otrokom najprimernejši. Naslednji korak pa je iskanje okolja, kjer boste svojega otročka rodili. Najpomembnejši del porodnega okolja so ljudje, zdravstveni strokovnjaki in bližnji, ki ustvarjajo ozračje zaupanja v porodni proces, s svojo navzočnostjo izražajo podporo in takrat, ko je to utemeljeno, v soglasju s porodnico posegajo z zdravili in ukrepi. Da je rojevajoča ženska lahko v stiku z lastnim telesom in občutki, mora imeti možnost, da se nanje lahko odziva s prostim gibanjem, veliko pa prispeva zamračen in topel prostor s preprostimi pripomočki za udobje porodnice in navzočih.
O nosečnosti kot potovanju z veliko začetnico
Nosečnica ponavlja čudežno zgodbo materinstva svoje predhodnice in njenih prednic, ki je na biološki ravni zapisana v njenem organizmu zato, da bi se človeštvo nadaljevalo. Odnos med materjo in otrokom, ki terja devet mesecev potrpežljivega pričakovanja, negovanja upanja in prisluškovanja v notranjost, je prapodoba človeškega sožitja, ki nadalje vodi od simbioze v novorojenčkovem obdobju do prostosti človeka, ki ob svojem pravem času odraste.
Nosečnost je priložnost, da se iz oči v oči srečate s svojimi strahovi. Vi ste tisti, ki boste lahko natančneje povedali, česa vas je strah – morebiti tega, da bi med porodom izgubili nadzor nad seboj in da bi vas tako videl vaš ljubljeni. Morda pa se sprašujete, ali se boste zmogli soočiti s porodnimi bolečinami. Ko spoznamo, kako velike oči ima strah, smo na dobri poti, da mu bomo tudi kos.
Čas, ko se v vas razvija otrok, je tudi čas razvoja vaših osebnih virov moči. Iz hčera postajamo mame: zdi se, da se v nosečnosti še posebej močno zavemo, kakšno popotnico nam predale naše matere. Ljubeče jo preglejmo in negujmo tisto, kar je iz nje dobrodejno in kar nas krepi.
O pomenu poroda za dojenčka
Otroček je izjemno odprto in čuteče bitje. Res je pomembno, kako se rodi. Če sta oba zdrava in če porod poteka v medsebojni igri naravnih ritmov matere in otroka, so ohranjeni odlični pogoji za takojšen odličen začetek. Način prihoda na svet je povezan z otrokovimi prvimi vtisi o tem, kakšno je življenje zunaj maminega telesa. Če je otroček od prvega hipa na topli materini koži, če si z materjo in očetom zazirajo v oči, če sliši utrip materinega srca, ko išče dojko, če so glasovi v prostoru pridušeni in svetloba zastrta, če ni nepotrebnega hitenja, bo doživel svet kot ljubeč, topel, mehek in domač. Način poroda vpliva tudi na to, kako bo steklo dojenje. Danes ob kratkoročnih posledic načina rojstva na celostno zdravje posameznika raziskujejo tudi dolgoročne posledice (tudi še v odraslosti) in skupnosti. Z gotovostjo lahko trdimo, da je fiziološki ali tako imenovani naravni porod otrokova najboljša popotnica v življenje. Če je le mogoče, naj se otroci rojevajo naravno.
O središčni vlogi ženske pri oblikovanju porodne pomoči
Seveda je za starše življenje in zdravje otroka na prvem mestu. Ker smo med seboj zelo različne, se razlikujemo tudi po tem, kaj je za nas pri porodu še pomembno. Nekatere bi hotele poleg strokovnega osebja ob sebi imeti ljubljenega moškega, druge le doulo. Nikakor ne moremo več pristati na uniformirano porodno pomoč v smislu »za vse enako«.
Ženska lahko porodno pomoč, ki ni prilagojena njenim posebnostim, doživi kot travmatično. Če si želite naravnega poroda, pa vam ne prisluhnejo in porod »vodijo« od zunaj, lahko to doživite kot nasilje. Če si želite lajšanja porodnih bolečin z epiduralno, pa je ne morete dobiti, ker prav takrat, ko rojevate, v porodnišnici ni strokovnjaka za njeno aplikacijo, je to za vas lahko huda preizkušnja.
Pri fiziološkem porodu je bolečina navadno prisotna, a najpogosteje ni neznosna. Marsikaj je odvisno od igre dveh poglavitnih in hkrati antagonističnih hormonov, adrenalina, ki je povezan s strahom, in oksitocina, ki je hormon odpiranja in ljubezni ter povezave med materjo in otrokom. V ta ples so vključeni tudi hormoni, ki jih telo spontano izloča in skrbijo za blaženje bolečin in občutke sreče. Njihove učinke poznamo tudi vztrajne tekačice, ki ob telesnih naporih ob teku doživljamo tudi veliko radost.
- O porodnem okolju in o bistvenemu: o soljudeh
Za dober porod je treba zagotoviti okolje, kjer lahko fiziološki procesi polno delujejo. Vidna sporočila so pomembna, a preplesti jih je treba z oblikovanjem okoliščin, ki ženski omogočajo povezovanja – kadar ga potrebuje – prek drugih čutil, zato je raba naravnih gradiv in prvin kot so zemlja, les, kamen, voda v različnih oblikah, stik z naravo v njenih premenah luči, glasov, živih bitij, igre zraka, glasba tako zelo ključna. Zato je treba skrbno in pozorno oblikovati in negovati neposredno okolje, ki z udobjem, toplino in toploto, z možnostjo zatemnitve omogoča povezavo navznoter in navzven. Predvsem pa je bistveno ustvarjanje prostora s človeško navzočnostjo. Navzoči ob porodu zagotavljajo varnost otroka in matere, ustvarjajo celico človeške skupnosti z vsemi dobrobitmi, ki jih ta prinaša. Obenem spoštujejo prostor zasebnosti, ki je individualno in kulturno spremenljiv. Pretirana osvetljenost moti tako porodnico kot bitjece, ki se po mesecih v svetu zabrisanih podob prvič zazre v materine in očetove oči in se začenja učiti gledati in videti svet ter sebe. Z babiško pomočjo je lahko luč blaga in izraža dobrodošlico.
- O materinstvu kot izjemnem dejanju
Dajanje življenja je v razcvetu nosečega telesa, ki se začne daleč pred prepoznanjem drugega stanja, je v sprejemanju malega Drugega ali male Druge v notranjosti, pod srcem; je porodnem potovanju deteta dobesedno skozi telo in je v simbiotični predanosti zgodnjega materinstva, skupaj z dojenjem, pretakanjem žive snovi.
Otrok se izvije iz najtesnejše bližine in notranjosti zamejenega prostorja v prostranstvo zunanje narave z njenimi časovnimi in prostorskimi brezmejnostmi; sprememba brez primere. Spontan porod pomeni pot skozi bolečine v radost, ki je zapisana na obrazih žensk, njihovih otrok, očetov in vseh, ki jih okopa oksitocinska kopel, v polnosti doživetja jih uglasi presunljivo srečanje vseh srečanj, srečanje s srečo.
Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar: