Ko ste z otrokom, bodite zares prisotni z vsem svojim bitjem. (Arhiv Ringaraja.net)

/11 /11

Ko pomislimo na načine izkazovanja ljubezni otroku, po navadi najprej pomislimo na objeme in vse tiste sladke poljubčke, ki jih starši podarimo svojim dojenčkom in otrokom.

Pa vendar obstaja veliko več načinov, da se z otrokom globlje povežemo ter mu pokažemo, kako zelo ga imamo radi in kako silna je naša ljubezen do njega.

Skupaj preživet čas

Otroka se ne rabimo niti dotakniti, pa se bo gotovo počutil zelo ljubljenega vsakič, ko bomo z veseljem preživeli čas z njim. In to tako, da bomo takrat zares (tudi v mislih) z njim in pri skupni igri, opravilu ali izletu, ki se ga bomo skupaj z njim lotili.

S takšnim popolnim predajanjem otroku namreč sporočamo: "Tako zelo mi je lepo v tvoji družbi in tako zelo te imam rad, da sem se ti ves predal."

PREBERITE TUDI: Prisluhnimo družinskemu pripovedovalcu

Nežna in sočutna nega otrokovega telesa

Ko gre za nego dojenčka in otroka, je prav tako - če ne celo bolj - kot dotik pomembna energija, ki jo oddajamo. Počnemo to na hitro in kot le še eno obvezno opravilo? Ali se otrokovega telesa medtem, ko ga tuširamo, mu umivamo ali češemo lase, dotikamo s spoštovanjem, nežno in z ljubeznijo?

Staršem je pogosto pri ljubečem dotikanju otroka nekako nerodno, kot bi se bali morebitnih seksualnih občutkov, toda če se otroka dotikate zares empatično, bo otrok čutil vašo ljubezen, vi boste pa tudi trenirali senzibilnost za otrokove meje. 

Poslušam te z vsem srcem!

Saj poznate tisto, ko nam otrok ves navdušen nekaj razlaga, mi starši pa samo kimamo, govorimo Ja, ja ...!, z mislimi pa smo daleč proč. Če starši to počnemo dovolj vztrajno, nam otrok vse manj zaupa in si nas vse redkeje izbere za sogovornika.

Zato ne pozabite, da je izraz ljubezni tudi to, da otroka poslušate ne le z odprtimi ušesi in razumom, temveč tudi z vsem srcem.

Vedno ti stojim ob strani, tudi v najtežjih trenutkih

Najlažje je čutiti ljubezen do nasmejanega dojenčka, ki nas prvič objame. Toda, da se bo otrok zares počutil ljubljenega kot celostno bitje z vsem, kar nosi v sebi, potrebuje starševsko ljubezen tudi takrat, ko je najbolj "poreden". Ko kriči, se meče po tleh, nas tepe, nagaja in nas ne posluša.

Za večino staršev je zelo težko v takšnih trenutkih se povezati s svojo ljubeznijo do otroka. Naslednjič, ko bo vaš otrok sredi napada trme, se poskusite spomniti, da to ni "žleht" otrok, temveč zafrustriran otrok v stiski, ki potrebuje vašo pomoč. Pa četudi ga samo objamete in mu poveste, da ga imate radi.

PREBERITE TUDI: BLOG: Ko me hčerka brcne, udari ...

Dopuščam ti, da slediš svoji poti

Čeprav je prav ljubezen in posledična skrb tista, ki nas žene, da bi otroku radi odvzeli vse boleče življenjske izkušnje, prava starševska ljubezen otroku dopusti, da sledi svoji poti. Da dela napake. Da se potika po poteh, ki nam staršem niso všeč, za katere morda celo vemo, da bodo otroka prizadele, razočarale, morda celo poškodovale. Od tega, da si sam izbira oblačila do tega, da mu damo dovolj prostora in časa, da sam reši težavo s sorojencem.

Takšni zares zaupljivi ljubezni lahko sledimo le, če se že v osnovi poslovimo od ideje, da bo otrok sledil poti, ki smo mu jo mi začrtali. Ter otroku pustimo, da ob nas in našem ljubečem vodenju sam poišče svojo pot.

Uživam, ko te gledam, kako rasteš in se razvijaš ob meni

Občutki, ki prevevajo starša, ko opazuje svojega spečega otroka in v sebi čuti neizmerno ljubezen, so neopisljivi. Takrat ljubimo, smo hvaležni in vemo, da bi za to čudovito bitje pred nami bili pripravljeni umreti. Večkrat. In vedno znova.

Četudi vas otrok morda ne vidi, kako ga opazujete, ko spi, se igra, pogovarja s prijatelji, njegovo srce čuti tudi to skrito ljubezen. Ljubezen, ki drugemu bitju zares pusti, da je. Samo je.