/11 /11

Ustrezen razvoj govora in jezika je odvisen od mnogih dejavnikov. Osnovni pogoj za ustrezen razvoj so biološke značilnosti otroka (zdrav sluh, ki otroku omogoča poslušanje zvokov, glasov in govora, ki ga sliši v okolju; zdrav vid, ki je pomembnem predvsem zaradi povezovanja govorjenega jezika in povezovanja z vidnimi slikami iz okolja) in ustrezno ali višje razvite kognitivne sposobnosti, ki omogočajo, da otroci govor in jezik usvajajo lažje in hitreje.

Pomemben vpliv na otrokov govorno-jezikovni razvoj imajo zunanji dejavniki. Na pripovedovalne zmožnosti vpliva kakovost otrokovega družinskega življenja ter ustvarjanje rutine branja. Več kot se družinski člani pogovarjajo z otrokom, mu pripovedujejo, postavljajo vprašanja, izjave preoblikujejo in razširjajo, večja je verjetnost, da bo otrokovo besedišče bogatejše.

Razvoj sposobnosti pripovedovanja zgodb pri otrocih

Kadar starši neobremenjeno hkrati poslušajo dvoletnega in petletnega otroka, ne potrebujejo posebnega znanja, da med njima zaznajo bistvene razlike v pripovedovanju in izreki. Pogosto lahko zaznajo drugačen način izražanja tudi med sorojenci, ki nimajo velike starostne razlike ali med sorojencema različnega spola. Opazimo razlike v razumljivosti, dolžini, strukturi in stilu pripovedovanja.

Mlajši otroci do tretjega leta starosti še niso zmožni povedati zgodbe, temveč le zaporedno nizajo izjave ali enostavno opisujejo predmete. Starejši kot je otrok, vse več izkušenj pridobiva, zato lahko sčasoma razvije ustrezno shemo pripovedovanja, kar se zgodi med 3. in 4. letom starosti. Po 4. letu starosti lahko govorimo, da so zgodbe, ki jih pripovedujejo otroci, vse bolj dovršene, jasne, kljub temu, da pogosto še ne znajo umestiti zgodbo v pravilno časovno zaporedje, zmorejo pa pripovedovati z dogodki, ki se dogajajo okoli glavnega junaka, začutijo se posamezna razmerja, čustva in občutki ter misli junakov. Šestletni otroci dosežejo vrh, ko zmorejo pripovedovati na strukturiran način.

PREBERITE TUDI: 8 preprostih načinov, kako svojim otrokom vzbuditi ljubezen do branja

Pomembno je otroku brati, da bo znal pripovedovati

Ne le, da je branje knjig ena izmed najlepših skupnih dejavnosti v dnevu, ko se otrok umiri, starši pa se z njim povežejo s poučno zgodbo in ob tem ustvarjajo mirno, ljubeče vzdušje, ki je velikega pomena za razvoj čustev, moralnega čuta in tudi osebnosti, temveč je tovrstna bralna rutina poglavitni dejavnik za razvoj govornih in pripovedovalnih sposobnosti. Hkrati otrok ob skupnem prebiranju knjig razvija slušno pozornost, razumevanje in domišljijo.

Da bo otrok skozi svoj razvoj zmogel napredovati v pripovedovanju zgodbe, je pomemben pogoj t.i. izpostavljenost otrok sistematičnemu in namenskemu branju kakovostne literature v predšolskem obdobju. Tisti otroci, ki so med četrtim in petim letom starosti izpostavljeni sistematičnemu prebiranju kakovostne otroške literature, navadno zmorejo pripovedovati zelo dinamične in napete zgodbe, postavljajo junake v medsebojna razmerja ter si zapomnijo in uporabljajo tipične fraze, ki se pogosto pojavljajo v zgodbah (npr. »in srečno so živeli do konca svojih dni« ipd.), hkrati pa uporabljajo zapletenejše stavke v primerjavi z vrstniki, katerih starši nimajo navade branja zgodb z otroki.

Kako otroku brati?

Zlasti pri mlajših otrocih, otrocih s težavami na področju govorno-jezikovnega razvoja ali pri otrocih, ki branje zavračajo, moramo biti pozorni, na kakšen način jim ponudimo tovrstno dejavnost. Želimo, da je skupno branje prijetno, sproščeno, da je otrok za branje motiviran, saj le tako lahko krepi vsa pomembna področja razvoja.

Ob tem je pomembno upoštevati nekaj nasvetov:

- Prilagodite težavnost knjige otrokovim sposobnostim (vzdrževanja pozornosti, jezikovnega razumevanja in izražanja) in ne starosti.

- Ugotovite, koliko informacij je za vašega otroka dovolj, da vsebino še zmore slediti in razumeti.

- Poudarite pomembne besede v knjigi. Razširite otrokovo izjavo, npr. Otrok reče: »To je hiša!« in nanjo pokaže s prstom. Razširite otrokovo izjavo: »Ja, hiša ima streho in okna!«

- Otroka ne silite v branje, ampak ga poskušate zvabiti v branje na zabaven način.

PREBERITE TUDI: Skupno branje pomembno krepi družinske odnose

Kakovostna knjiga z logopedsko podlago

Na trgu obstaja veliko otroških knjig in slikanic, z bogatimi ilustracijami, pa vendar se pogosto dogaja, da starši ne vedo, katero knjigo izbrati za svojega otroka. Predvsem je lahko posamezna knjiga za določenega otroka jezikovno premalo ali preveč zahtevna, lahko je predolga, ima premalo slik ali slike, ki otroka ne pritegnejo, idr.

Gingo v deželi besed je nova otroška knjiga z dodatnimi nasveti in idejami za govornojezikovni razvoj otrok.  Je delo učiteljice, pesnice in pisateljice ter dveh logopedinj, ki so združile svoje znanje in pri ustvarjanju knjige upoštevale več vidikov otrokovega razvoja govora in jezika ter učenja nasploh. Namenjena je otrokom med 2. in 8. letom starosti. V njej je 22 kratkih zgodb s slikovitimi ilustracijami, ki nas vodijo k poimenovanju, naštevanju, tvorjenju povedi ter tudi k vajam motorike govoril. Vsaka zgodba ima skrbno zastavljen logopedskim cilj in nasvet za vaje, ki so v pomoč staršu ali strokovnemu delavcu. Če je otrok mlajši, lahko v posamezno zgodbo vključimo tudi ročno lutko Gingo, saj je v barvitih oblačkih zapisano besedilo, ki otroka preko Ginga nagovarja, spodbuja in uči. Otroku, ki ima krajšo pozornost ali zavrača branje knjig in poslušanje zgodb, se na ta način lažje približamo in mu vzbudimo motivacijo in ljubezen do knjig. Če otrok rad posluša daljše zgodbe, mu jih lahko preberemo več.

Posamezna zgodba je prirejena za prepoznavanje ali pridobivanje točno določenega glasu, v njih pa se prepletajo tudi pesmi in rime, ki otroka spodbujajo k ponavljanju in s tem k utrjevanju pridobljenega glasu. V knjigi se izmenjujejo male in velike črke, namenjene spoznavanju abecede in učenju branja. Na ta način lahko starejšemu otroku del zgodbe preberemo mi, del zgodbe pa prebere sam. Ob določeni zgodbi se lahko pogovarjamo in otroka spodbujamo k obnovi slišanega, ob tem pa krepimo otrokovo jezikovno izražanje in pripovedovanje.

_________________________________________________________________________________________________________

Spletni logopedski portal GingoTalk je namenjen spodbujanju komunikacije, govora in jezika vseh otrok. Ponuja brezplačne informacije, nasvete, prispevke, zvočne pravljice, logopedske videe, didaktične materiale in gradiva. Z nudenjem izobraževanj in strokovno zasnovanih izdelkov zagotavlja pomembno podporo staršem, vzgojiteljem, učiteljem, pedagogom in drugim strokovnjakom, ki želijo na področju govorno-jezikovnega razvoja pridobiti več informacij ali pomagati otrokom pri razvoju komunikacijskih spretnosti.

V spletni trgovini najdete didaktične logopedske pripomočke in E-gradiva, ki so oblikovani in razviti s strani izkušenih logopedinj, Mete Dolinar in Petre Kavšek Vrhovec - Logopetka. Izdelki so rezultat njunega strokovnega znanja in praktičnih izkušenj ter so zasnovani tako, da učinkovito podpirajo razvoj govorno-jezikovne komunikacije predšolskih in šolskih otrok.