Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
|
/11
Starši pogosto mislimo, da moramo otrokom ponuditi čim več igrač, dejavnosti in priložnosti za učenje. A po izkušnjah učiteljice in mame treh otrok Alanne Gallo otroci največ pridobijo takrat, ko jim damo svobodo. Manj vodenih dejavnosti in več časa za igro pomeni več ustvarjalnosti, samostojnosti in čustvene stabilnosti, je zapisala za Parents.
1. Prosta igra brez navodil
Otrok ne potrebuje vedno odraslega, ki mu pove, kaj naj počne. Prav nasprotno – samostojna, spontana igra brez vnaprej določenih pravil spodbuja socialne, miselne in čustvene spretnosti.
Namesto »popolnih« idej z interneta mu ponudite nekaj kock, škatel ali figuric in mu pustite, da vodi igro sam. Naj raziskuje, preizkuša, gradi in ruši – to je prava učilnica življenja.
2. Igra na prostem – najboljša senzorična izkušnja
Zunaj se otrok uči poslušati, opazovati in sodelovati. Blato, pesek, sneg ali trava so naravni materiali, ki spodbujajo čutila in gibanje.
Namesto igrišča izberite travnik, gozd ali polje. Naj hodi bos, pobira vejice in raziskuje okolico. Če igrate igro skupaj, mu dovolite, da včasih tudi »zmaga« – to krepi samozavest in občutek zadovoljstva.
3. Dovolimo zdravo tveganje
Zdravo tveganje pomeni, da otroku dovolimo dejavnosti, ki so videti nekoliko nevarne, a so ob nadzoru varne.
Plezanje na skalo, skakanje z nižje ograje ali lovljenje ravnotežja na podrtem deblu so vse priložnosti, kjer se otrok uči ocenjevati nevarnost in graditi pogum.
Ko bi mu najraje rekli »pazi«, se včasih raje umaknimo korak nazaj. Le tako bo razvil samozaupanje in odpornost.
4. Samostojna igra – tudi brez nadzora
Otroci potrebujejo prostor, kjer se lahko igrajo sami, brez stalnega pogleda odraslih. Takrat se najbolj poglobijo v igro in razvijejo sposobnost zbranosti.
Starši se moramo zavedati, da ni naša naloga, da jih ves čas zabavamo. Dovolj je, da jim omogočimo čas, prostor in nekaj osnovnih pripomočkov – preostalo bodo naredili sami.
5. Vključite jih v vsakdanje opravke
Otroke naravno privlači sodelovanje pri opravilih. Čiščenje, pometanje ali priprava hrane niso nadležna opravila, ampak priložnosti za učenje.
Naj pomagajo pri brisanju mize, zalivanju rož ali ločevanju perila. Takšne dejavnosti krepijo občutek odgovornosti, sodelovanja in hkrati razvijajo fino in grobo motoriko.
6. Dolgčas je lahko koristen
Dolgočasje ni sovražnik, ampak priložnost. Ko otrokom ni ves čas na voljo igrača ali ekran, začnejo sami iskati načine, kako zapolniti čas.
Ravno iz dolgočasja pogosto vzniknejo najbolj domiselne igre. Zato se ne bojte trenutkov tišine – naj otrok razmišlja, sanjari in si izmišlja zgodbe.
Otrok ne potrebuje popolnega urnika, temveč občutek svobode, raziskovanja in pripadnosti. Če mu to omogočimo, mu pomagamo razviti lastno radovednost, samozavest in notranjo motivacijo – lastnosti, ki ga bodo spremljale vse življenje.
Prevedeno in povzeto po Parents
39
12
8
8
Ringaraja.net je največji specializirani spletni portal za mlade starše in nosečnice v Sloveniji. Staršem in bodočim staršem omogoča dostop do kakovostnih informacij o zanositvi, nosečnosti, razvoju, zdravju ter vzgoji otrok in partnerstvu.
