|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Kako vzgajati otroka z močno voljo?

Helena Primic, 28.2.2019
Boriti se tako ali tako ni priporočljivo, ker v družini ne bi smeli gojiti vojaške logike. Ta spada drugam. Ravno v tem je rešitev – da kratko malo odkrijemo oz. razvijemo drugačen način sobivanja z otrokom.

image
Pazite, da se ne ujamete v igro kdo bo koga!
/11


Otroci z močno voljo, zelo trmasti otroci, avtonomni otroci, neuklonljivi otroci ... Čeprav jih starši, ki nimajo otrok s tako zelo močno voljo, po navadi označijo kot razvajene otroke, ki jim starši enostavno ne znajo postaviti dovolj jasnih meja, starši s takšnimi otroci vemo, da vse večja strogost in kaznovanje odnos z otrokom samo še poslabšajo.

Kako se torej lotiti vzgoje takšnega otroka, smo vprašali vodjo slovenskega Familylaba Ivano Gradišnik, ki je za vse starše otrok z močno voljo v Slovenijo povabila Smillo Lynggaard, ki bo v petek in soboto, 8. in 9. marca 2019, v Ljubljani vodila dvodnevni seminar z naslovom Otroci z močno voljo - kako v miru živeti z njimi in s sabo?

Smilla Lynggaard je danska predavateljica, voditeljica delavnic in seminarjev ter družinska svetovalka z bogatimi izkušnjami pri delu z otroki in družinami, pa tudi avtorica danske vzgojne uspešnice Otroci z močno voljo – kako v miru živeti z njimi in s sabo, katere prevod bo kmalu dostopen tudi v slovenščini.

In kaj o otrocih z močno voljo pravi Gradišnikova, ki je tudi uredila in deloma prevedla to knjigo? 

 

Ivana, kdo so pravzaprav otroci z močno voljo?

Najprej je treba poudariti, da oznaka otroka z močno voljo ni diagnoza. Ne gre za to, da bi bili ti otroci v čemerkoli nenormalni ali hendikepirani in da bi to lahko pokazal kak MRI, CAT-scan ali kaj podobnega. Gre preprosto za otroke (in odrasle ljudi), ki imajo malo bolj izražen čut za lastno integriteto, kot to običajno velja za večino otrok. Empirija pravi, da nas je takih v povprečju okrog deset odstotkov populacije. Pravzaprav gre prej za temperament ali značajsko lastnost, kot pa motnjo ali sindrom.

Meni osebno se zdi pomembno predvsem to, da gre za značajsko lastnost, ki je v družbenem pogledu izredno pomembna! Ljudje z močno voljo so namreč ljudje, ki spreminjajo status quo, ki vodijo razvoj naprej, ki se ne vdajo niti takrat, ko vsi ostali podležemo, in podobno. Lahko jih sicer zlomimo ali pa s svojimi vzgojnimi intervencijami dosežemo, da njihov notranji naboj zasukamo v negativno smer. Ravno zato se mi zdi pomembno ukvarjati se z njimi, še bolj pa z njihovimi starši. Pred njimi je namreč pomembna in pomenljiva pa tudi zahtevna naloga: Ali bom kot starš otroka z močno voljo uspel zares odpreti oči, ušesa in srce ter se naučil ravnati in živeti s svojim otrokom tako, da bo dobro za vse, ali pa bom nadaljeval po neki inerciji, ostajal pri prevladujoči popreproščeni logiki in dosegel samo to, da bomo vsi bolj ali manj nesrečni? To je pomembna odločitev, ki pripada nam, staršem. Zato je ne moremo in ne smemo prelagati na otroke.

 

 

Kaj pa sploh lahko storimo starši, ki imamo otroka z močno voljo, ki nas skoraj vsak dan spravlja v obup?

Najprej pomaga, če se ustavimo. Če ne bezljamo naprej na isti način ter po eni in isti ter že tisočkrat preizkušeni poti, kjer vidimo, da se kratko malo ne obnese – ne nam, ne otroku, ne družini. Odmor torej. Najprej je treba sestopiti s hrčkovega kolesa in si vzeti čas za premislek. Za premislek o tem, kaj zares hočemo, kaj zares verjamemo, kakšne so zares naše vrednote (tudi v praksi, ne le v teoriji), kaj nam je pomembno in kaj ne ter kaj bi radi – dolgoročno. Potem, ko vemo to ali izvemo vsaj malo več o tem, lahko delamo nadaljnje bolj smiselne korake, ki bodo tudi bolj v skladu s tem, kdo sem jaz in kdo je moj otrok.

 

Pogosto smo starši tako utrujeni, da se nam enostavno ne da "boriti" z otrokom z močno voljo. Kaj storiti takrat?

Boriti se tako ali tako ni priporočljivo, ker v družini ne bi smeli gojiti vojaške logike. Ta spada drugam. Ravno v tem je rešitev – da kratko malo odkrijemo oz. razvijemo drugačen način sobivanja z otrokom. Tak, ki ne temelji na bitki za premoč in  tekmovanju kdo bo koga ter podobnih črnobelih strategijah. Res je treba v sam proces, ki ga zahteva ta paradigmatski zasuk, vložiti nekaj energije, ampak na koncu je računica izredno dobrodejna, ker za vsakdanje življenje z otrokom ne porabljamo več enormnih količin energije za bojevanje, ki nas vse izčrpava, sicer pa ponavadi sploh ne prinaša nič koristnega. Hočem reči - itak ne deluje.

Veščine, ki so bolj dobrodejne za vse člane in vso družino, so na primer dialog, starševska osebna govorica, postavljanje osebnih mej, radovednost, zanimanje, empatija in pripoznanje. In pozor: pripoznanje ni isto kot pohvala, da ne bo nesporazuma. Pripoznanje je eksistencialni pojem in pomeni samo: »Vidim te takšnega, kakršen si, in te na človeški ravni sprejemam, ne glede na to, koliko mi je kaj všeč ali ne.« V glavnem gre za veščine, ki ne temeljijo na presojanju, ocenjevanju in vrednotenju, zato jih odrasli nismo vajeni, ker v našem kulturnem prostoru nikoli nismo gojili takšne eksistencialne drže, razen redkih posameznikov. V našem družbenem prostoru je kritiziranje, očitanje in obmetavanje s krivdo na vse strani še vedno dosti bolj razširjeno in zaželeno. 

 

Katera lastnost otrok z močno voljo pa je po navadi - zaradi njihovega odločnega karakterja - spregledana?

Ustvarjalnost, pravičnost in pravičniškost, zvestoba sebi (torej čut za integriteto), iznajdljivost, samoreflektivnost, visoka zmožnost samoregulacije (to zadnje pod pogojem, da so prej deležni ustreznega starševskega vodstva!), izvirnost, vztrajnost in osredotočenost ter neznanska mera osebnega poguma.

 

Kako pa lahko starši pomagamo otroku, ki je zaradi svoje močne volje in nepopustljivosti vse bolj izločen in brez prijateljev?

Z boljšim starševskim vodenjem. Potrebujemo seveda zmožnost empatije za njegov položaj, kar nam ponavadi manjka, ker te veščine nimamo prav dobro razvite. Po domače rečeno: s tem, da sami z otrokom dejansko ravnamo tako, kot želimo, da bi on ravnal z drugimi.

Recepta sicer ni, lahko pa iz prakse povem, da skoraj vedno deluje in spremeni položaj že samo to, če zmoremo pokazati pristno radovednost in zanimanje za dogajanje, kakršnokoli že je – vključno z notranjim dogajanjem v otroku. Ne pa, da nas zanima samo zadnji incident, postreči pa znamo potem samo z moraliziranjem. To pač vemo, da ne pomaga, ampak težave samo poglablja.

 

Morda še kakšen nasvet za učitelje in vzgojitelje, ki se srečujejo z otroki z močno voljo, ki pogosto nekako "rušijo" ritem dela?

Pomagajte si. Prevzemite odgovornost za položaj, kajti to je naloga nas, odraslih. Otroci tega niso zmožni. Zato si poiščite pomoč, poiščite znanje in si poiščite druge, boljše poti. Če vidite, da to, kar dajete od sebe, ne deluje in ne pomaga, nima haska ali pa celo še poslabšuje položaj, potem kratko malo prevzemite odgovornost ter poiščite, odkrijte in razvijte boljši način ravnanja. Vse ostalo je čakanje na čudež, ki ga ne bo. No, razen če "motečih" in "porednih" otrok ne začnemo spet dosledno "mlatiti" kot v starih časih. Pa tudi potem ne zaleže za vselej.

 

Kaj si lahko starši in pedagoški delavci obetamo od dvodnevne delavnice s Smillo Lynggaard, ki bo 8. in 9. marca 2019 v Familylabovih prostorih?

Poleg predstavitve dejstev, ki se jih zares splača vedeti za lažje razumevanje otrok in ljudi z močno voljo, tudi veliko dialoga, veliko primerov iz prakse in življenja, pa tudi veliko samorefleksije, ki se vedno sproža na te vrste delavnicah. Priložnost za en reset, kot se reče. Ne nazadnje pa lahko iz izkušenj povem, da številnim staršem najprej odleže že samo to, da vidijo, da niso popolnoma nesposobni, nenormalni ali nori, pa tudi njihovi otroci ne, kar jim sploh da moči, energije in poguma, da začnejo postavljati odnose v družini, svojo mentalno držo ter praktično ravnanje in odzivanje na nove, bolj zdrave temelje.

Nekateri starši pridejo že povsem izmozgani in obupani ter z gromozanskimi občutki krivde. Krivda pa, kot vemo, paralizira! Kdor se počuti krivega, ne more nič. Zato je – mimogrede – tako zavratno starše samo kritizirati, jim očitati, se pridušati, kako nesposobni so, se pritoževati nad njimi ter jih bolj ali manj perfidno zaničevati in zametovati, kar je prevladujoči diskurz med večino naših psiholoških ali vzgojnih gurujev. Kar je popolnoma neproduktivno in nekoristno. Ena sama izguba energije za to, da se vrtimo v krogu obtoževanja in nezadovoljstva. Tipično slovensko sicer, ampak do konca nespametno. 

 

Oprema za dojenčka 0 do 3 mesece
Na tržišču lahko najdemo poplavo različne opreme in pripomočkov za dojenčke. Preverite, kaj bo vaš dojenček takoj po roj...
18
Lepe misli za mamo
Ravno takrat, ko potrebujemo navdih za čestitko, ki bi jo radi namenili mami, se nam rado pripeti, da ostanemo z izprazn...
12
Ženski možgani se po porodu povečajo
Mit, da naj bi se ženska pamet v nosečnosti in po porodu "zmanjšala" je dejansko mit. Kot poroča srbski Telegraf, znan...
7
VIDEO: Pravilno odlaganje, dvigovanje doje...
Poglejte si video, da boste brez strahu in pravilno dvignili, odložili in nosili svojega dojenčka.
6


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:


Vsi štirje otroci so vegetarijanci
Pogovarjali smo se z Jasmino Kozina Praprotnik - antropologinjo, strastno tekačico, avtorico knjige Bela dama, ženo teka...
RINGARAJIN KLEPET: Božič je lahko tudi eko...
Ekologe brez meja smo povprašali, kateri so tisti ekološki ukrepi, s katerimi lahko družine božično-novoletne praznike n...




Folna kislina
Michonne RR

Ali ste med nosečnostjo jemale/jemljete folno kislino?