/81 /11

Kljub zakonskim opredelitvam, so med piščančjimi hrenovkami odkrili velike razlike v kakovosti, predvsem v vsebnosti količine mesa, maščobe in senzoričnih lastnostih.

Tokratni test je pokazal, da je za višjo kakovost potrebno odšteti več denarja.

Pri zelenjavi, kjer je bilo odvzetih 110 vzorcev, so se osredotočili na kakovost, pravilnost označevanja ter cene. Največkrat odkrite nepravilnosti so se nanašale na označevanje kakovostnih razredov.

V Avstriji in Italiji ponujajo bolj kvalitetno zelenjavo kot v Sloveniji. Potrošnikom ZPS svetuje premislek ob nakupu znižane zelenjave zaradi zmanjšane kakovosti.

KAKOVOST PIŠČANČJIH HRENOVK

V VIP Testu so bile preverjene naslednje blagovne znamke piščančjih hrenovk: »Hofer«, »Mercator-pišč. hrenovka«, »Mercator-hot dog«, »MDK-Krpanove hrenovke«, »Njami Pivka«, »Perutnina Ptuj pišč. hrenovka v naravnem ovoju«, »Perutnina Ptuj pišč. hrenovka brez ovoja«, »Pivka pišč. hrenovka brez ovoja«, »Slim&Fit Perutnina Ptuj«, »Spar-hot dog«, »Tuš«, »Vital Spar«.

Sestavine piščančjih hrenovk

Podatki na deklaracijah so pokazali, da piščančje hrenovke vsebujejo različno količino mesa. Po podatkih naj bi ga vsebovale največ piščančje hrenovke »Vital Spar« (80 odstotkov piščančjega mesa in 11 odstotkov puranjega fileja), drugi vzorci pa so vsebovali od 60 do 80 odstotkov mesa. Večina vzorcev je vsebovala tudi sojine beljakovine.

V pišč. hrenovkah najdemo tudi veliko aditivov (konzervansov, stabilizatorjev, sredstva za zgostitev, sredstva za uravnavanje kislosti, glukozni sirup in ojačevalec arome).

Dr. Tanja Pajk Žontar, prehranska strokovnjakinja z ZPS je dodala: »Dodajanje ojačevalca arome ni upravičeno, saj naj bi pišč hrenovke vsebovale zadostne količine kakovostnega mesa.

Pri mesnih izdelkih si seveda želimo, da vsebujejo čim več mesa in manj maščobe, pišč. hrenovke na testu pa so se med sabo pomembno razlikovale, saj so vsebovale od 11,6 g maščobe (»Slim Fit«) do 22,7 g na 100 g izdelka, kar je tudi nad zakonsko dovoljeno mejo (»Krpanove piš. hrenovke« in »pišč hrenovke/hot dog Mercator«). Na vzorcih trgovske znamke Mercator in Spar sta bili na embalaži izpisani dve poimenovanji: »pišč. hrenovka in hot dog«. Zakonodaja za pišč. hrenovke opredeljuje višje kakovostne parametre kot za hot dog, zato smo na ZPS mnenja, da je takšno označevanje za potrošnika zavajajoče.«

Cena piščančjih hrenovk

Razlike v cenah so lahko zelo velike, saj je bil razpon od 3,2€/kg za »Krpanove hrenovke« do 9,85€/kg za pišč. hrenovke »Slim Fit Perutnine Ptuj«, ki so bile tudi zmagovalke VIP Testa. Tokrat so bili cenejši izdelki tudi kakovostno slabši. Na ZPS potrošnikom svetujejo, naj bodo pozorni na cene, saj lahko iste pišč. hrenovke v različnih trgovinah dosega različno ceno (primer »Njami«: od 4,7€/kg (v akciji) do 7€/kg).

KAKOVOST ZELENJAVE

Kakovost zelenjave in poreklo

Pregledanih je bilo 66 vzorcev zelenjave iz slovenskih trgovin ter 44 iz tujih trgovin (iz Italije in Avstrije). Prvi vtis ob pregledu zelenjave je bil v vseh trgovinah razmeroma dober.

Bolj poglobljeno opazovanje pa je pri vsakem ponudniku pokazal, da je na policah tudi zelenjava, ki ni primerna za prodajo (gnila, sluzasta, plesniva ali uvela). Kakovost zelenjave se spreminja tudi glede na uro in je najvišja pozno dopoldan, slabša pa popoldan. 7,7 odstotkov zelenjave ni imelo označenega porekla ali pa poreklo na predpakirani zelenjavi ni bilo enako tistemu, ki ga je označil trgovec. Zanimivo je, da je bila večina zelenjave na italijanskih policah iz Italije, v Avstriji pa avstrijskega, italijanskega in nemškega porekla.

Ugotovljene nepravilnosti glede kakovosti in označevanja zelenjave

Brez označbe kakovostnega razreda je bilo 19 odstotkov paradižnika, paprike in solate, 12 odstotkov vzorcev (paradižnik, paprika in solata) ni ustrezalo označenemu razredu, 15 odstotkov zelenjave ni ustrezala minimalnim pogojem kakovosti oz. ni bila primerna za prodajo (npr. gnila, sluzasta, plesniva) ter 7,5 odstotkov zelenjave ni bilo označeno s ceno na kg.

Primerjava ponudbe zelenjave v Sloveniji s tujino

Pregled je pokazal, da naši sosedje ponujajo bolj kakovostno zelenjavo, ki je tudi bolj jasno in pregledno označena. Pri večini zelenjave je bil označen I. kakovostni razred. V tujini je bila tudi večja ponudba ekološke zelenjave.

Dr. Tanja Pajk Žontar potrošnikom svetuje: »Za kakovost zelenjave v trgovini smo odgovorni tudi kupci. Rokavice uporabljajo le maloštevilni kupci, premetavanje, brskanje in stiskanje zelenjave seveda vpliva na njeno kakovost ter je nekorektno do kupcev, ki bodo prišli za nami. Pri zelenjavi v akcijski ponudbi pa potrošnikom svetujemo, naj natančno preverijo, koliko odstotkov zelenjave je še užitne, oz. ali gre res za ugoden nakup, saj je naš pregled pokazal, da ni bilo uporabno vsaj 70 odstotkov delov zelenjave, znižanje cene pa običajno ni bilo tolikšno.«