V kompostu se predelujejo in prebavljajo odpadki. V kompostnem kupu potekajo podobni preobrazbeni procesi kot v talni humusni plasti. Na delu so predvsem glive, mikroorganizmi, majhne talne živali, zlati skakači, in posebej deževniki.
V kompostu se predelujejo in prebavljajo odpadki, ki smo jih zbrali med letom. Pri tem nastajajo nove hranilne snovi, ki naj »prehranjujejo« vrtno prst. V kompostnem kupu potekajo podobni preobrazbeni procesi kot v talni humusni plasti. Organske snovi se zdrobijo, njihove strukture se razklenejo. Začnejo se velikanski preobrazbeni procesi. Materija potuje skozi telesa milijard drobnih živih bitij. Pri tem prevzame njihove oblike in spreminja sestavo svojih snovi. V tleh kot v kompostu nastaja nova prst. V obeh primerih so na delu predvsem glive, mikroorganizmi, majhne talne živali, zlati skakači, in posebej deževniki. Potek tega gomazečega skupinskega dela imenujemo trohnenje.
Razkroj organske gmote na kompostnem kupu torej ni gnitje. Zato tam tudi ni nobenih gnusnih razkrojnih pojavov, nobenega neprijetnega vonja in nobenih muh.
Trohnenje pa moramo smiselno uravnavati, da poteka harmonično. Za to potrebujemo toploto, zrak in vlago. Kjer manjka ena od teh pomembnih prvin, se trohnenje spremeni, je napačno »programirano«. Kompost, od katerega se cedi voda, ki je poleg tega tako trdno splasten, da do njega ne more kisik, bo zagotovo gnil. V njegovi notranjosti nastanejo temne goste lepljive plasti. Njegov neprijetni vonj privablja vse tiste specialiste med mikroorganizmi, ki se izogibajo svežemu zraku. Z veliko hitrostjo vzpostavijo skrajne in neželene anaerobne procese. Drobni »mrhovinarji« talnega sveta so našli - vsaj z njihovega vidika - idealno polje dejavnosti.
Če se rastlinske in živalske snovi razkrajajo tako, nastanejo pri pomanjkanju zraka med drugim spojine žveplovodik, maslena kislina, amoniak in metan. Te »vonjave« privabljajo muhe, ki ležejo jajčeca v gnojni kup. Tudi drug mrčes in podgane tukaj zavohajo raj po svojem okusu. Preti huda nevarnost, da napačno razkrojen kompost postane leglo povzročiteljev bolezni. Ne le za ljudi, temveč tudi za rastline je tak izdelek strupen. Korenine, ki pridejo v neposreden stik z gnijočimi snovmi, odmrejo. Kdor spravi tako smrdečo, gnijočo gmoto na svoje grede, mora računati s tem, da bo narava uporniško odgovorila z boleznimi in napadi škodljivcev.
Poleg vonja po gnilobi in mazave gmote obstaja še eno značilno znamenje, po katerem lahko spoznamo, da ni pravilno sestavil komposta: razkroj poteka zelo počasi. Taka »nesreča« se zgodi večinoma tedaj, če odpadke brez pomisleka mečemo na kup.
Harmonično trohnenje
Dober kompost mora nasprotno biti sestavljen zelo skrbno. Moramo ga oskrbovati in pazljivo, toda vztrajno, uravnavati njegove procese v pravo smer, kajti pridelava nove prsti ni le ustvarjalen, temveč tudi zelo kultiviran postopek. Odmirajoče organske gmote, ki jih v plasteh naložimo, so potrebne kot ponudba hrane za drobna živa bitja, kajti humus je presnovni izdelek mikroorganizmov in talnih živali.
Te drobne, večinoma nevidne armade pa potrebujejo za življenje kisik in vlago, zato moramo kompostno gmoto rahlo in za zrak prepustno zložiti v plasti. V sušnem vremenu zalivamo ne samo gredo, temveč tudi kompost. Pri tem pa je treba imeti ustrezen občutek, da iz prijetne vlažnosti ne nastane cedeča se mokrota.
Toploto, ki je pomembna za dobro trohnenje, si mikroorganizmi ustvarjajo sami. Je proizvod presnove. Ker se ta sprememba dogaja le tedaj, če je na voljo dovolj zraka, imenujemo trohnenje aerobni proces, ker potrebuje zrak, v nasprotju z gnitjem, ki poteka anaerobno, brez zraka.
Ogljik za predelavo dušika
Milijarde pomočnikov ne zahtevajo nič drugega kot ugodne življenjske razmere. Mikroorganizmi hočejo imeti poleg kisika in vode še obilo dušika. To hranilno snov potrebujejo, da lahko zgradijo telesne beljakovine. Za pridobivanje energije pa nasprotno zahtevajo ogljik. Obe temeljni prvini imata pomembno vlogo pri presnovi talnih živih bitij. Mikroorganizmi potrebujejo namreč 30 enot ogljika, da lahko pridelajo 1 enoto dušika. Najugodnejše razmerje med ogljikom in dušikom je zanje 30 : 1. Strokovnjaki govorijo v tej zvezi o C/N razmerju. C je kemični znak za ogljik, N pa za dušik. Kratko znanstveno formulo prenesimo v nazorno sliko: za eno enoto dušika, potrebujejo mikrorganizmi 30 enot ogljikov.
Če je v kompostu to idealno razmerje, v njem poteka trohnenje, »blagi proces izgorevanja«, hitro in harmonično. Če se idealno razmerje premakne, se spremeni tudi delovni tempo mikroorganizmov in s tem trohnenje. Tedaj govorimo o ožjem ali širšem C/N razmerju. To v praksi pomeni: pri širokem razmerju C/N postaja delež ogljika čedalje večji, zaloga dušika pa čedalje manjša. Sprememba organskih snovi v kupu poteka v tem primeru bistveno počasneje. Na koncu nastane kompost z malo hranili, ki rastline le pomanjkljivo oskrbuje s snovmi, potrebnimi za življenje.
Pomembno ključno vprašanje je torej: kateri dodatki prinesejo pomembno prvino dušik v kompostno mešanico? Sveži zeleni odpadki vsebujejo sorazmerno ustrezne količine tega gnojila. Zato zadoščajo praviloma majhni odmerki dodatnega dušika, ki jih med plastenjem komposta natanko natresemo med plasti rastlinske gmote.
Naslednja razpredelnica kaže, kakšno je razmerje C/N pri nekaterih pomembnih organskih gmotah. Število v razmerju C/N pa pove, kolikokrat več ogljika (C) kot dušika (N) je v katerem od rastlinskih materialov.
Razmerje C/N najpomembnejših kompostnih snovi
Organski odpadki
| C/N |
Zelena gmota (iz svežih vrtnih odpadkov) | 7 |
blato kmetijskih živali | 15 |
stebelca in listi stročnic (grah in fižol vežeta ogljik) | 15 |
kuhinjski odpadki | 23 |
odkosi trate | 12 |
naložen gnoj iz gnojišča po trimesečnem ležanju | 15-20 |
lucerna (rastline za zeleno gnojenje, zbirajo dušik) | 15-25 |
drevesno listje | 30 |
črna šota | 30 |
bela šota | 50 |
krompirjevka | 25 |
žagovina | 50-150 |
žitna slama | 511 |
smrekove iglice | 30 |
Iz preglednice lahko vidimo, da je v območju domačega vrta le malo organskih snovi, ki bi imele neugodno široko razmerje C/N. Med te spadajo bela šota, listje, slama in v skrajnem primeru žagovina. S kolikor mogoče pestrim mešanjem pa lahko vrtnar izravnava pomanjkljivosti in preprečuje enostranosti.
Da bi mikroorganizme hranili nekoliko bolj obilno in s tem spodbudili življenje v kompostu, posebej dodajamo nekatera organska gnojila, ki imajo veliko dušika. V ta namen bi naj uporabili roženo in krvno moko, ovčji, kozji, kunčji in svinjski gnoj. Tudi prevrelka iz govejega gnoja ali koprivna brozga vsebujeta dušik. S tema tekočima gnojiloma lahko od časa do časa zalivamo kompostni kup. Drugi gnojni dodatki pozneje niso več potrebni.
Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar: