|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Kompostiranje

www.motovilec.si, 3.5.2011
V kompostu se predelujejo in prebavljajo odpadki. V kompostnem kupu potekajo podobni preobrazbeni procesi kot v talni humusni plasti. Na delu so predvsem glive, mikroorganizmi, majhne talne živali, zlati skakači, in posebej dežev­niki.

image
/11


 

V kompostu se predelujejo in prebavljajo odpadki, ki smo jih zbrali med letom. Pri tem nastajajo nove hranilne snovi, ki naj »prehranjujejo« vrtno prst. V kompostnem kupu potekajo podobni preobrazbeni procesi kot v talni humusni plasti. Organske snovi se zdrobijo, njihove strukture se razk­lenejo. Začnejo se velikanski preo­brazbeni procesi. Materija potuje sko­zi telesa milijard drobnih živih bitij. Pri tem prevzame njihove oblike in spreminja sestavo svojih snovi. V tleh kot v kompostu nastaja nova prst. V obeh primerih so na delu predvsem glive, mikroorganizmi, majhne talne živali, zlati skakači, in posebej dežev­niki. Potek tega gomazečega skupinskega dela imenujemo trohnenje.

 

Razkroj organske gmote na kompost­nem kupu torej ni gnitje. Zato tam tudi ni nobenih gnusnih razkrojnih pojavov, nobenega neprijetnega vonja in nobenih muh.

 

Trohnenje pa moramo smiselno uravna­vati, da poteka harmonično. Za to potrebujemo toploto, zrak in vlago. Kjer manjka ena od teh pomem­bnih prvin, se trohnenje spremeni, je napačno »programirano«. Kompost, od katerega se cedi voda, ki je poleg tega tako trdno splasten, da do njega ne more kisik, bo zagotovo gnil. V njegovi notranjosti nastanejo temne goste lepljive plasti. Njegov neprijetni vonj privablja vse tiste specialiste med mikroorganizmi, ki se izogibajo sveže­mu zraku. Z veliko hitrostjo vzpostavi­jo skrajne in neželene anaerobne pro­cese. Drobni »mrhovinarji« talnega sveta so našli - vsaj z njihovega vidika - idealno polje dejavnosti.

 

Če se rastlinske in živalske snovi razkrajajo tako, nastanejo pri pomanj­kanju zraka med drugim spojine žveplovodik, maslena kislina, amoniak in metan. Te »vonjave« privabljajo muhe, ki ležejo jajčeca v gnojni kup. Tudi drug mrčes in podgane tukaj zavoha­jo raj po svojem okusu. Preti huda nevarnost, da napačno razkrojen kompost postane leglo povzročiteljev bolezni. Ne le za ljudi, temveč tudi za rastline je tak izdelek strupen. Korenine, ki pridejo v neposreden stik z gnijočimi snovmi, odmrejo. Kdor spravi tako smrdečo, gnijočo gmoto na svoje grede, mora računati s tem, da bo narava uporniško odgovo­rila z boleznimi in napadi škodljivcev.

 

Poleg vonja po gnilobi in mazave gmote obstaja še eno značilno zna­menje, po katerem lahko spoznamo, da ni pravilno sestavil komposta: razkroj poteka zelo počasi. Taka »nesreča« se zgodi večinoma tedaj, če odpadke brez pomisleka me­čemo na kup.

 

Harmonično trohnenje

Dober kompost mora nasprotno biti sestavljen zelo skrbno. Moramo ga oskrbovati in pazljivo, toda vztrajno, uravnavati njegove procese v pravo smer, kajti pridelava nove prsti ni le ustvarjalen, temveč tudi zelo kultiviran postopek. Odmirajoče organske gmote, ki jih v plasteh na­ložimo, so potrebne kot ponudba hrane za drobna živa bitja, kajti humus je presnovni izdelek mikroor­ganizmov in talnih živali.

 

Te drobne, večinoma nevidne armade pa potrebujejo za življenje kisik in vlago, zato moramo kompost­no gmoto rahlo in za zrak prepustno zložiti v plasti. V sušnem vremenu zalivamo ne samo gredo, temveč tudi kompost. Pri tem pa je treba imeti ustrezen občutek, da iz prijetne vlaž­nosti ne nastane cedeča se mokrota.

 

Toploto, ki je pomembna za do­bro trohnenje, si mikroorganizmi ust­varjajo sami. Je proizvod presnove. Ker se ta sprememba dogaja le tedaj, če je na voljo dovolj zraka, imenujemo troh­nenje aerobni proces, ker potrebuje zrak, v nasprotju z gnitjem, ki poteka anaerobno, brez zraka.

 

Ogljik za predelavo dušika

Milijarde pomočnikov ne zahtevajo nič drugega kot ugodne življenjske razmere. Mikroorganizmi hočejo imeti poleg kisika in vode še obilo dušika. To hranilno snov potrebujejo, da la­hko zgradijo telesne beljakovine. Za pridobivanje energije pa nasprotno zahtevajo ogljik. Obe temeljni prvini imata pomembno vlogo pri presnovi talnih živih bitij. Mikroorganizmi potrebujejo namreč 30 enot ogljika, da lahko pridelajo 1 enoto dušika. Najugodnejše razmerje med ogljikom in dušikom je zanje 30 : 1. Strokov­njaki govorijo v tej zvezi o C/N raz­merju. C je kemični znak za ogljik, N pa za dušik. Kratko znan­stveno formulo prenesimo v nazorno sliko: za eno enoto dušika, potrebujejo mikrorganizmi 30 enot ogljikov.

 

Če je v kompostu to idealno raz­merje, v njem poteka trohnenje, »blagi proces izgorevanja«, hitro in har­monično. Če se idealno razmerje pre­makne, se spremeni tudi delovni tempo mikroorganizmov in s tem trohnenje. Tedaj govorimo o ožjem ali širšem C/N razmerju. To v praksi po­meni: pri širokem razmerju C/N postaja delež ogljika čedalje večji, zaloga dušika pa čedalje manjša. Sprememba organskih snovi v kupu poteka v tem primeru bistveno po­časneje. Na koncu nastane kompost z malo hranili, ki rastline le pomanjklji­vo oskrbuje s snovmi, potrebnimi za življenje.

 

Pomembno ključno vpra­šanje je torej: kateri dodatki prinesejo pomembno prvino dušik v kompost­no mešanico? Sveži zeleni odpadki vsebujejo sorazmerno ustrezne koli­čine tega gnojila. Zato zadoščajo pra­viloma majhni odmerki dodatnega dušika, ki jih med plastenjem kom­posta natanko natresemo med plasti rastlinske gmote.

 

Naslednja razpredelnica kaže, kakšno je razmerje C/N pri nekaterih pomembnih organskih gmotah. Števi­lo v razmerju C/N pa pove, kolikokrat več ogljika (C) kot dušika (N) je v katerem od rastlinskih materialov.

 

Razmerje C/N najpomembnejših kompostnih snovi

 

Organski odpadki
C/N
Zelena gmota (iz svežih vrtnih odpadkov) 7
blato kmetijskih živali 15
stebelca in listi stročnic (grah in fižol vežeta ogljik) 15
kuhinjski odpadki 23
odkosi trate 12
naložen gnoj iz gnojišča po trimesečnem ležanju15-20
lucerna (rastline za zeleno gnojenje, zbirajo dušik)15-25
drevesno listje30
črna šota30
bela šota50
krompirjevka25
žagovina50-150
žitna slama511
smrekove iglice30

 

 

Iz preglednice lahko vidimo, da je v območju domačega vrta le malo organskih snovi, ki bi imele neugod­no široko razmerje C/N. Med te spa­dajo bela šota, listje, slama in v skraj­nem primeru žagovina. S kolikor mo­goče pestrim mešanjem pa lahko vrt­nar izravnava pomanjkljivosti in pre­prečuje enostranosti.

 

Da bi mikroorganizme hranili ne­koliko bolj obilno in s tem spodbudili življenje v kompostu, posebej doda­jamo nekatera organska gnojila, ki imajo veliko dušika. V ta namen bi naj uporabili roženo in krvno moko, ovčji, kozji, kunčji in svinjski gnoj. Tudi prevrelka iz gove­jega gnoja ali koprivna brozga vsebu­jeta dušik. S tema tekočima gnojiloma lahko od časa do časa zalivamo kom­postni kup. Drugi gnojni dodatki pozneje niso več potrebni.

 

Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:

Kam s kartonsko embalažo za mleko in sokove?
Projekt je namenjen ozaveščanju otrok, staršev, vzgojiteljev in učiteljev, o pomenu pravilnega zlaganja, zbiranja, ločev...
4
Pločevinke za pijače in plastenke
Aluminijaste pločevinke in plastenke za pijače zaradi svoje praktičnosti predstavljajo čedalje večji delež embalaže, ki ...
3
Drugačna zgodba o hrastu
Drugačna zgodba o hrastu. Zgodbica govori o zelo drugačnem hrastu Stanislavu, kateremu človekov poseg "vzame" star...
3
2. april - Mednarodni dan knjig za otroke
Poslanico ob letošnjem 2. aprilu - Mednarodnem dnevu knjig za otroke je pripravila Mehiška sekcija IBBY. V slovenščino j...
3



Kako razvijati otrokov čut za ekologijo?
Če želimo, da bo otrok skrbel za naš planet Zemlja zares "iz srca", mu moramo pomagati "začutiti" Mater Zemljo. Mu j...
Začimbe in dišavnice
photo
Zelišča in dišavnice so nepogrešljiv sestavni del in pravi zaklad vsakega vrta. Lahko rastejo kot okras med drugimi rast...




Razpoloženje v času nosečnosti.
Admin

Ste med nosečnostjo imeli nenadne spremembe razpoloženja?