Raziskave kažejo, da so interakcije v otrokovi družini z ADHD veliko bolj stresne za vse njene člane, za razliko od drugih družin, ki takega člana nimajo. (Freepik.com)

/11 /11

Družinski kontekst, v katerem odraščajo otroci z ADHD, je zelo pomemben za diagnozo, potek in prognozo bolezni. Pogosto strokovnjaki sami pri zdravljenju otroka ne upoštevajo tega pomembnega dejstva in opazujejo otroka v izolaciji, pri tem pa pozabljajo, da interakcije, v katere vstopajo otroci, ustvarjajo družinsko vzdušje in s tem barvajo družinske odnose.

Odnosi v družini z otrokom, ki ima motnjo ADHD so veliko bolj stresni

Raziskave kažejo, da so interakcije v otrokovi družini z ADHD veliko bolj stresne za vse njene člane, za razliko od drugih družin, ki nimajo takega člana, in da bodo starši ali bratje in sestre v svojem življenju bolj verjetno pokazali nekatere svoje psihološke težave. Če pride do takšnih težav, bodo zagotovo vplivale na zaznavanje, vzgojo in zdravljenje otroka z ADHD.

Na primer, starši, ki imajo osebne težave, težje prenašajo specifično in zahtevno vedenje svojega otroka, kar lahko povzroči pretirano kazen ali na splošno zmanjšano toleranco za otroka s povečano razdražljivostjo, ne glede na to, kaj otrok počne. Prav tako lahko otrok prejme veliko manj pohval, spodbud in topline na splošno, kot bi jih sicer prejel. Otrokov odziv na takšno ravnanje je lahko povečana stopnja kljubovanja, razprav in konfliktov. To lahko še dodatno okrepi starševo dojemanje, da je otrok problematičen ali težak, nato pa se celoten cikel začne znova.

PREBERITE TUDI: Pomanjkanje Omega 3 maščob: depresija in ADHD?

Odnos med staršem in otrokom lahko močno vpliva na težave, ki spremljajo motnjo ADHD

To seveda ne pomeni, da so starši glavni vzrok otrokovega neprimernega vedenja, ampak nakazuje, da odnos med staršem in otrokom lahko močno vpliva na težave, ki spremljajo klinično sliko ADHD. Zato je za boljše razumevanje vašega otroka in narave vašega odnosa morda koristno razmisliti o naslednjih vprašanjih:

• Kako se običajno odzovete na otrokovo posebno vedenje, še posebej, če je neprimerno, moteče ali zahtevno?

• Kako se vaš otrok obnaša do vas in kakšne reakcije pri vas izzove?

• Kako otrok vpliva na druge v družini in kako se do njega obnašajo?

• Ste poročeni ali ste v zvezi, kjer težave, če sploh, vplivajo na vaš odnos z otroki, zlasti na odnos z otrokom z ADHD?

• Ali sta vam zakon ali zveza vir moči pri soočanju z vsakodnevnimi starševskimi izzivi?

• Ali delate od doma ali hodite v službo?

• Ali delo prinaša stres v vaš dom in vpliva na vaš odnos z otroki ali pa je vaše delo vir osebne rasti in razvoja ter prispeva k temu, da se boste v vseh pogledih počutili uspešnejše, tudi kot starši?

Interakcija mame in otroka z ADHD

Eno prvih študij, ki so neposredno obravnavale interakcije mater in njihovih otrok z ADHD, je naredila dr. Susan Campbell z Univerze v Pittsburghu leta 1975, ki je ugotovila, da fantje s hiperaktivnostjo (današnji ADHD) potrebujejo veliko več interakcije, komunikacije, pozornost in dodatno pomoč svojih mater za razliko od drugih otrok. Matere otrok z ADHD so dale več navodil, predlogov, skratka morale so obvladovati vedenje svojih otrok in vplivati na njihovo samokontrolo veliko bolj kot matere otrok brez ADHD. Kljub temu da so bile matere usmerjevalne in vodilne, so njihovi otroci pokazali težave pri tem, da so ostali osredotočeni na nalogo in upoštevali navodila, ki so jih nenehno prejemali.

V daljšem časovnem obdobju je lahko ta stopnja interakcije zelo stresna in naporna za matere otrok z ADHD, kar na koncu vodi v konflikt.

PREBERITE TUDI: ADHD: Motnja pozornosti in nemirnosti

Interakcija očeta in otroka z ADHD

"Imam veliko težav pri obvladovanju vedenja svojega otroka, moj mož pa veliko manj. Zakaj?"

Ena od ugotovitev, ki jih lahko slišimo od mater otrok z ADHD, je, da se jim zdi, da se otroci bolje obnašajo do očetov, navaja v svoji raziskavi dr. Barkley. Pravzaprav nismo prepričani, zakaj je temu tako. Morda je to povezano z dejstvom, da imajo matere še vedno več odgovornosti kot očetje pri interakciji z otroki doma - zlasti pri opravljanju dolžnosti, tudi tistih, ki jih ne delajo doma. Zdi se, da se matere bolj zanašajo na razum in navezanost, da bodo otroci dokončale naloge. Ker otroci z ADHD ne upoštevajo navodil ali racionalnega pristopa tako dobro, jih ta pristop ne bo dovolj motiviral.

Očetje so lahko manj zahtevni in lahko zaradi neposlušnosti strožje kaznujejo. Tako se lahko zgodi, da bo imel starš, ki se hitreje odzove in nagradi ali kaznuje otroka glede na vedenje, boljše rezultate. Prav tako ne moremo izključiti, da bi lahko bila večja telesna moč ali videz očeta malce zastrašujoča za otroka z ADHD.

Ne glede na to, zakaj obstaja razlika, lahko dejstvo, da obstaja, povzroči težave v zakonu ali starševskem odnosu. Zelo pomembno je, da očetje razumejo, da se otroci, zlasti otroci z ADHD, drugače obnašajo do svojih mater in očetov. Starši, ki se jim to dogaja, morajo narediti spremembe in omogočiti očetu, da za nekaj časa prevzame večjo odgovornost za vsakodnevno varstvo otroka z ADHD, da bi na otrokovo vedenje pogledal z drugega zornega kota.

PREBERITE TUDI: Motnja ADHD - Kako otroku pomagati?

Interakcija otroka z ADHD ter njegovih bratov in sester 

Zdi se, da je odnos otrok z ADHD do bratov in sester drugačen od tistega, ki ga vidimo v drugih družinah. Otroci z ADHD se bolj prepirajo, več kričijo, bolj motijo igro, kar zagotovo spodbuja neprimerno vedenje ali navihanost, zato ne preseneča, da so konflikti pogostejši kot v drugih družinah.

Tudi več pozornosti, ki jo otrok s ADHD dobiva od staršev, je pogosto vir zavisti, še posebej, če so bratje in sestre brez ADHD mlajši. Pogosto se bratje in sestre zaradi svojega položaja v družinskem sistemu in širših sistemih na nek način počutijo izolirane. Težave v komunikaciji ali izmenjavi s sorojencem, ki spremljajo ADHD, nezmožnost deliti vsakdanje življenje na običajen način, lahko povzročijo občutek osamljenosti. Pogosto ugotovijo, da so njihove potrebe manj pomembne.

Interakcija otroka z motnjo ADHD z učitelji ali vzgojitelji 

Interakcija otrok z ADHD in vrstnikov ter drugih odraslih, na primer učiteljev ali vzgojiteljev, kaže, da bodo učitelji, tako kot matere, v izobraževalnem sistemu verjetno povečali njihove zahteve, usmerjali ali grajali otroke. Zato je zelo pomembno, da učiteljsko osebje usposobimo za delo s takšnimi otroki in jih opremimo z različnimi tehnikami, ki jim bodo pomagale voditi otroka skozi izobraževalni proces s čim manj težavami za vse. Podobno, ko otroci z ADHD prvič vstopijo v novo skupino vrstnikov, se lahko drugi otroci obnašajo kot "majhne matere" - otrokom z ADHD dajejo več ukazov, navodil in pomoči. Če to ne zmanjša hiperaktivnosti in motečega vedenja, se lahko drugi otroci razjezijo, jih dražijo ali se umaknejo od njih.

Otrok stvari ne počne namreno

Izzivi starševstva v družinah z otrokom z ADHD so na dolgi rok veliki in naporni, saj imajo starši pogosto manj stikov z družinskimi člani, ki bi jih sicer podpirali.

Vendar pa je pomembno tako za starše kot za ljudi, ki so v stiku z otroki z ADHD, da razumejo, da otrok stvari ne počne namerno. Ne obnaša se neprimerno, ker je nesramen ali razvajen. S spoštovanjem pravil in navodil ima resne težave. Ima motnjo samokontrole, primanjkljaj v zaviranju vedenja in se verjetno zelo trudi izpolniti vaša pričakovanja.

Čeprav smo na tem mestu najbližje razlagi, da lahko vzroke za to motnjo pripišemo genetiki in biologiji, ne smemo pozabiti na dejstvo, da okolje, kontekst, v katerem otroci z ADHD rastejo in dozorijo, močno prispeva k vztrajnosti in resnost simptomov.

VIRI

· Beyer, W., & Hunt, R. D. (1999). Born to be wild: Attention deficit hyperactivity disorder, alcoholism, and addiction. Midlothian, VA: Judy Wood.

· Ingersoll, B., & Goldstein, M. (1993). Attention deficit disorder and learning disabilities: Realities,myths, and controversial treatments. New York: Doubleday.

· Russell A. Berkley, PhD, Taking charge of ADHD

VIR: Ringeraja.rs