|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?

Krajinski park Sečoveljske soline

Uredništvo Ringaraja.net, 24.1.2010
Ko vas bo pot zapeljala proti slovenski obali, se ustavite v enem najdragocenejšem delu naše naravne in kulturne dediščine, Krajinskem parku Sečoveljske soline.

image
/41


Krajinski park Sečoveljske soline s površino približno 650 ha, sodi med najdragocenejše dele naše naravne in kulturne dediščine. Leži na skrajnem jugozahodnem delu Slovenije, tik ob meji z Republiko Hrvaško, v južnem delu občine Piran. V severnem delu Parka, ki se imenuje Lera, še poteka aktivna pridelava soli in ga od južnega dela Parka, imenovanega Fontanigge, deli struga potoka Drnica.

 

Na Fontaniggah so veliki bazeni, prepredeni s sistemom starodavnih nasipov, od katerih so ohranjeni le še večji. Ob širših kanalih so raztresene nekdanje solinske hiše, ki s svojim značilno podobo sooblikujejo edinstvenost solinske krajine. Glavna sladkovodna žila je reka Dragonja, ki se po nekaj 10-kilometrskem toku v Sečoveljskih solinah izliva v morje.

Na Fontaniggah je bila pridelava soli v 60. letih prejšnjega stoletja opuščena, v okviru dejavnosti Muzeja solinarstva pa se še prideluje sol na način, ki izvira iz 14. stoletja. Vsako solno polje je tu predstavljalo samostojno solino, z lastnimi bazeni za zgoščevanje morske vode in kristalizacijo.

 

Na Leri, še danes "aktivnem" področju, pa so solna polja, namenjena kristalizaciji soli, ločena od polj za zgoščevanje morske vode (bazeni za izhlapevanje). Razlika med obema načinoma pridelave soli je torej v tehnološkem postopku, ki se veže na pripravo slanice, žetev in skladiščenje soli ter različna delovna orodja. Skupna značilnost obeh solinskih območij je, da solinarji na dnu solnih polj gojijo petolo, posebno vrsto biosedimenta, ki preprečuje prehajanje morskega blata v sol in zadržuje vgrajevanje posameznih ionov v sol.

 

 

Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:

Osem stvari, ki jih vzemite s seboj na dop...
Dopust ob morju z malimi sončicami in sončki je čudovit, seveda pa je treba pripraviti kar nekaj stvari za s seboj. Da b...
3
IDEJA ZA VIKEND: Korita Krčnik
Poletje počasi prihaja, izkoristimo proste dni za družinske izlete po Sloveniji. Vabimo vas, da obiščete korita Krčnik, ...
3
Divaška jama
Divaška jama je dolga 700 metrov, od tega je 300 metrov urejenih za turistični ogled. Pri ogledu jame se spustimo do glo...
3
Vodna učna pot Selo
Naselje Selo leži v občini Moravske Toplice v goričkem delu občine, na nadmorski višini 300 m. Nahaja se neposredno ob...
3



Poreč – elita hrvaškega turizma
Na poreško riviero se obiskovalci redno vračajo deset, dvajset let zapored, v svojih priljubljenih letoviščih ali hoteli...
Najboljši slovenski ranči za družine
Preverite seznam najboljših slovenskih rančev za družino po regijah, ki smo si izposodili na spletni strani Kamzmulcem.s...




Ščetkanje zob.
Admin

Kdaj ste svojim otrokom začeli umivati ​​zobe?