Nujni odvzem otroka je najstrožji ukrep.

/11 /11

Špela Ulaga je vodja Kriznega centra za otroke - Hiše zavetja Palčica, v katerem prebivajo otroci od 0 do 6 let, k njim pridejo tudi novorojenčki, direktno iz porodnišnice. Krizna namestitev naj bi trajala do 21 dni, vendar kot pove Špela, se čas bivanja pri njih podaljšuje – v lanskem letu je bil najdaljši čas kar 9 mesecev. Od sprejetja novega družinskega zakonika leta 2019 je pristojnost odločanja šla na sodišča, centri za socialno delo pa še vedno vodijo postopke in na sodišča posredujejo predloge, zato se postopki podaljšujejo. Hkrati pa primanjkuje primernih rejniških družin.

Nujni odvzem otroka je najstrožji ukrep

»Ogroženost otroka mora biti visoka, lahko gre za nasilje med staršema, nasilje nad otrokom, različne odvisnosti - droge, alkohol ali kombinacija tega. Iz takšnega okolja je treba otroke umakniti. Včasih krivda ni na strani starša, lahko gre za težave v duševnem zdravju, ko bi starš želel poskrbeti za otroka, pa ne zmore. Ali pa je na primer mama samohranilka, ki nima socialne mreže in je hospitalizirana,« razloži Špela. Ko interventna služba centra za socialno delo odvzame otroka in ga namesti v krizni center, ima 12 ur, da na sodišče pošljejo zahtevo za krizni odvzem, sodišče pa potem v 24urah naredi začasno odločbo, da se otroka odvzame. CSD potem ugotavlja, ali je šlo za enkratno, izredni dogodek in se otroci lahko vrnejo domov ali morajo drugam. Potem najprej preišče socialno mrežo – ali obstaja babica, teta … ki bi lahko prevzela skrb za otroka. Če takšne osebe ni, se za otroka poišče rejniško družino.

Rejništvo je začasno, otroka se lahko vrne domov

Rejništvo pa je začasno, kar pomeni, da starši dobijo možnost za vpogled v svoja dejanja in začnejo delati na sebi, spreminjati razmere in na koncu, če okolje za otroka ni več ogrožujoče, dobijo otroka nazaj. »So primeri, ko je staršem odvzem otroka pomenil veliko motivacijo in so začeli spreminjati svoje ravnanje, vedenje, začeli so delati na sebi. Vključili so se v programe za zdravljenje odvisnosti, zapustili nasilnega partnerja, šli v varno hišo … pomembno je, da ima otrok enega starša, ki ga lahko zavaruje. Od nas gredo večinoma v rejniške družine, saj je namestitev kratkotrajna in v tem času starši ponavadi še ne uredijo zadev. Se pa lahko potem kasneje iz rejništva vrnejo domov,« pojasni Špela.

PREBERITE TUDI: Rejništvo: nova priložnost za otroštvo

Posvojitve so redke

Posvojitve so v Sloveniji zelo redke, saj mora po zakonu, da posvojitve sploh lahko pride, starš podpisati izjavo, v kateri se strinja s posvojitvijo, potem pa ima še pol leta časa, da se premisli. Razen v primerih, ko gre sodišče, na predlog centra za socialno delo, v odvzem starševske skrbi.

Otrokom se pozna, da so bili oškodovani

Otroci se soočajo z velikimi stiskami in pozna se, da so oškodovani, da niso imeli mirnega in ljubečega družinskega okolja: »Če so otroci na primer živeli v nasilnem okolju, se tudi sami poslužujejo takih ravnanj, so nasilni do drugih otrok. Nekateri so prestrašeni, lahko tudi z drugimi načini izražajo stisko. Nekateri tudi razvojno zaostajajo, imajo motnje pozornosti, so na avtističnem spektru. Potem so dojenčki, katerih mame so se drogirale med nosečnostjo, imajo odtegnitveni sindrom.« Prav z vsemi pa je treba delati na poseben način.

Palčica ni vzgojno izobraževalni zavod

Ker Palčica ni vzgojni izobraževalni zavod, temveč socialno varstveni, ki je namenjen kratkotrajni namestitvi, so tudi zaposleni socialni delavci in ne vzgojitelji. Zaradi tega se včasih tudi oni spopadajo s stiskami, ko gre za reakcije in vzgojo otrok, ki so doživeli tako hude travme. »Ker so otroci vedno več časa tukaj, opažamo, da bi bilo treba več pozornosti nameniti tudi vzgoji. če otrok 9 mesecev ni vključen v vzgojno izobraževalni sistem, kot je vrtec, ne gre razvoj tako hitro naprej, kot bi lahko šel,« opisuje Špela.

Dodatna izobraževanja za zaposlene

Organizirajo dodatna izobraževanja za zaposlene, tudi individualno berejo o tem, ko dobijo v center novorojenčka, vedno pride patronažna sestra, da jim malo pomaga. Najtežje je, ker otroci s seboj prinesejo travme, na katere je treba drugače odreagirati, kot na primer izpadi besa, ali ko so otroci na avtističnem spektru.

»Najbolj pomembno je, da otroci pri nas začutijo, da so sprejeti, da so varni, da jih imamo radi. Otroci se pri nas navadijo na neko rutino, da imajo predvidljivo okolje. Da vedo, da je zdaj kosilo, potem bo spanje itd. Navadimo jih na osebno higieno, veliko jih ni navajenih, da si je treba umivati roke, da si umivajo zobe vsak večer … Predvsem pa je pomembno, da ponovno pridobijo zaupanje v odrasle ljudi. Te otroke so namreč izdali tisti, ki jih ne bi smeli.«

PREBERITE TUDI: Nasilje v družini prizadane tudi otroke 

Delo poteka 12 ur

Delo v kriznem centru je izjemno naporno, saj izmena traja kar 12 ur. »Imamo 9 zaposlenih in 12 urni delavnik. Od 8 do 8. Nočni je sam, ne glede na število otrok, če je veliko število otrok, kdo pomaga pri uspavanju, ali kdo pride prej. Zjutraj, ko se otroci zbudijo, jih preoblečemo in umijemo. Potem imamo zajtrk in nato dopoldanske dejavnosti, pri katerih kaj ustvarjamo ali gremo ven. Sledi malica, navadno kakšno sadje. Navajamo jih na raznoliko hrano, veliko otrok je živelo samo od čipsa in kinderjajčkov. Sledi kosilo, med vikendi in prazniki kuhamo sami, med tednom nam pripeljejo. Potem je počitek, mlajši gredo spat, starejši pa na kavč in kakšno risanko gledajo, da se umirijo. Po počitku je malica, in nato popoldanske dejavnosti: vrt, sprehodi, peskovnik, tobogani, gugalnice. Imamo tudi kakšne ustvarjalne delavnice, odvisno od starosti otrok. Znotraj hiše imamo tudi igralnico. Zvečer je večerja, okoli pol 7, potem večerno umivanje, ob 8 so otroci v pižamah, zrihtani, hiša je pospravljena. Potem se prebere pravljica in gredo počasi spat. Nekatere je treba pobožat, pocrkljat. Večinoma otroci spijo, kdaj pa so nočne kar burne. Nekatere je strah, se večkrat na noč zbujajo, rinejo k nam in si želijo, da spimo pri njih. Otroci, ki so iz romskega okolja, imajo zares težave, ker so tam skupaj spali in se težje privadijo na nočni počitek, ampak se postopoma.

Več dela je seveda z novorojenčki, ki potrebujejo hranjenje vsake 3 ure. Lansko leto smo imeli po 3 dojenčke naenkrat, je bilo leto dojenčkov. Novorojenčki so bili v zibki v kuhinji, ker jih je treba večkrat nahraniti,« opiše Špela.

Delo seveda nosiš s seboj domov. »Tudi ko sem na dopustu, kličem in sprašujem, kako so otroci. Kaj se dogaja. Nikoli ne moreš res izklopiti. Tudi crkljamo jih, kot bi bili naši, saj so to otroci, ki jim manjka te ljubezni. Seveda se te primeri tudi dotaknejo – se spomnim, ko so ponoči pripeljali otročke, ki so se pred staršema ob 2 ponoči skrivali pod mizo … Najboljše bi bilo, da kriznih centrov ne bi bilo, da bi vsi starši lahko poskrbeli za svoje otroke.«

Koliko je teh otrok?

Največ otrok so sprejeli v letu 2021, bilo je čez 40 novih sprejemov, v lanskem letu jih je bilo nekaj čez 20. »Kakšno leto jih je več, drugo spet manj. Kar pa se podaljšuje, je dolžina bivanja pri nas,« pove Špela.

Otroci so neverjetno prilagodljivi

Otrokom v Palčici ponavadi razložijo, da bodo nekaj časa pri njih, da imata mami in oči težave in da jih morata rešiti, hkrati pa jih pripravljajo na odhod v »novo družino«. Kot pojasni Špela, so otroci neverjetno prilagodljivi, če samo pomislimo, da jih tuji ljudje sredi noči vzamejo iz domačega okolja, peljejo k drugim tujim ljudem, potem pa čez kakšen mesec v novo družino, zopet k tujcem.

»Otroci se mi smilijo, seveda. Niso doma, nimajo tistega, kar bi morali imeti – brezpogojne ljubezni staršev. Ampak tudi to, da greš v rejniško družino ni nujno slabo. Zares smo veseli, ko se nam nazaj javijo rejniki in povedo, kako so otroci zacveteli. Kje pa piše, da so nujno samo biološki starši tisti, ki lahko poskrbijo za otroka?«

PREBERITE TUDI: Resnična zgodba: Nedonošeni, zapuščeni in posvojeni dvojčici

Pomagate lahko tudi vi

V kolikor želite donirati lahko kontaktirate tudi kco.palcica@gov.si ali pokličete na telefonsko številko 040 194 192, kjer prejmete vse potrebne informacije.

Številka računa: SI56 0110 0600 0060 939

Sklic za fizične osebe: 00 2990013

Sklic za pravne osebe: 00 2900003

Namen: Za KCO Palčica