/11 /11

Po vsej Evropi so otroci, ki so jih pedofili zazibali v lažen občutek varnosti, ko so se podali na svetovni splet. Otroci, s katerimi so navezali stik po družabnih omrežjih, klepetalnicah in spletnih igricah. Otroci, ki so jih zapeljali že s preprostim komplimentom, poslanim skozi kibernetski prostor. Otroci, ki si niso nikoli mislili, da se bo zgodilo kaj hudega, ko so odšli na srečanje z novim prijateljem v resničnem življenju.

Zločini so se iz parkov in šol preselili na veliko obsežnejše igrišče: internet, na katerem je v vsakem času okoli 14,6 milijona uporabnikov, mlajših od 17 let. Medtem ko njihovi prsti drsijo po računalniški tipkovnici ali pametnem telefonu, se policija in vladne službe trudijo, da bi jih dohajali.

Kako nadzorovati svet, v katerem po lanski študiji Evropske unije 49 odstotkov vprašanih otrok med devetim in šestnajstim letom starosti uporablja internet v svoji sobi, kjer jih starši težko opazujejo. In kjer jih skoraj tretjina priznava, da so komunicirali z nekom, ki ga ne poznajo, 9 odstotkov pa jih gre na srečanje s tako osebo tudi v resničnem življenju. Svet, v katerem jih ima več kot 59 odstotkov svoje profile na družabnih omrežjih, več kot četrtina teh profilov pa je dostopnih splošni javnosti. Raziskave kažejo, da imajo zapeljevalci visok inteligenčni kvocient, okoli 110 ali več, skromno formalno izobrazbo in visoko raven računalniške pismenosti. Mnogi na družabnih omrežij sočasno obdelujejo 200 do 300 imen, da bi zadovoljili svoje potrebe.

Leta 2009 je poskus Evropskega parlamenta, da bi sprejeli enoten zakon za vso celino, propadel. Deloma tudi zato, ker je bila v predlogu zakona omenjena starost, pri kateri se oseba šteje za sposobno privoliti v spolni odnos. Ta pa je jabolko spora med državami članicami, ker se od države do države močno razlikuje – od 13 let v Španiji do 17 na Irskem.

Zdaj se parlament drugič pripravlja na sprejetje zakona. Predlagana direktiva pokriva vse vrste zlorab otrok, od seksualnega turizma do spletnega zapeljevanja oz. napeljevanja, ki vključuje tudi dejavnosti zunaj spleta. Akcija v Sloveniji poteka prek spletne strani www.varniotroci.net. Vse, kar je treba narediti je podpisati anonimno peticijo. Zbrane peticije bodo predane Evropskemu parlamentu, ki bo, upajmo, uspešno uzakonil gumb. Končni rezultat akcije bo varnostni gumb na računalniškem ekranu.

Morda ne moremo več rešiti celega sveta, kot pravi naš humanitarec in fotograf Arne Hodalič, lahko pa pomagamo določeni skupini ljudi. Podpišite peticijo na www.varniotroci.net/peticija in pomagajte otrokom! Če lahko, posredujte peticijo svojim sodelavcem in prijateljem.

Pobudnik peticije za VARNOSTNI GUMB je 16 evropskih uredništev revije Reader's Digest, ki je z več kot 60 milijoni bralcev najbolj brana revija na svetu.

Za več informacij o akciji: Reader's Digest Slovenija, Lidija Petek, urednica; tel: 040 577 151; e-naslov: lidija.petek@mkz.si