/11 /11

V Postojno sva prispela s fantom po izredno hitro napredujočih popadkih, ki so trajali vsega skupaj nekaj ur, ko pa sva prišla tja sem bila odprta že 7 cm. Tuširanje, klistiranje, britje ipd. potem pa - končno - epiduralna analgezija. Sprejel me je dr.Grmek, kateremu resnično hvala hvala hvala. Torej, sledilo vstavljanje katetra, in po nekaj sekundah...olajšanje. Nobenih bolečin več. Če povem samo to, da so bili popadki grozljivka, mislila sem da mi bo križ raztrgalo. Potem so sledile dobre 3 ure resničnega počivanja. S fantom sva se pogovarjala ipd. Ko se je pričel porod bližati koncu, sem pričela čutiti tudi popadke, vendar ne kot bolečino, ampak kot nekakšen pritisk navzven. Sledil je razpok plodovnih ovojev, dobrih 10 minut pritiskanja, epizitomija in...juhu, najino dete je prikukalo na plan. Ob tem naj omenim, da je dr.Grmek vsakih nekaj minut spraševal, če me kaj boli, kaj čutim, koliko čutim, če je potrebno povečati dozo ipd. Mislim, resnično super. Nekoliko manj sem potem bila zadovoljna z zdravnikom, ki me je šival, vendar to je že druga zgodba. Naj omenim še to, da je bil Naj Tian, takoj ko se je rodil, resnično spočit, malo je zajokcal, potem pa se je pričel cartati. Pa tudi v sobi potem kasneje se je jasno videlo, da je bil rojen s pomočjo epiduralne analgezije. Nobene rdečine v glavo, nobenih zateklin, popokanih žilic ipd. Vsi so govorili da izgleda kot nekaj 14 dni staro dete. Spočito.

Torej, zaključek: epiduralna analgezija in dr. Grmek je super kombinacija za super porod.

Jaz sem izredno zadovoljna in sploh ne razmišljam več, da bi kdaj rodila kako drugače!