/11 /11

Normalna nosečnost traja od 37 do 42 tednov. V Sloveniji je stopnja prezgodnjih porodov (rojstvo pred končanim 37. tednom nosečnosti) od 5-6%. Prezgodnji porod lahko nastane spontano, lahko pa se ga sproži zaradi ogroženosti matere ali plodu. Nedonošenčki, ki so rojeni po 34. tednu običajno nimajo težav, če ni pridružene kakšne druge bolezni, medtem ko so posebej ogroženi nedonošenčki do 30. oziroma 32. tedna nosečnosti. Pomemben dejavnik ogroženosti predstavlja tudi sama teža novorojenčka. Pri tem jih delimo na nedonošenčke z nizko telesno težo, če imajo < 2.5 kg in nedonošenčke z zelo nizko telesno težo, če tehtajo pod 1.5 kg.

Vzrok prezgodnjega poroda velikokrat ostane neznan, kljub temu pa se pogosto pri materi pokaže nizek socialno ekonomski status, neprimerno predporodno varstvo, nizka izobrazba, neporočen status, že prejšnji prezgodnji porodi ter sočasen pojav nezdravljene bolezni ali okužbe (na primer bakterijski vaginitis-vnetje nožnice). Rizični dejavniki so tudi spontana ločitev pravilno ležeče posteljice, nosečnost s povišanim krvnim tlakom, sladkorna bolezen v nosečnosti, večplodna nosečnost, nepravilnosti v razvoju maternice,... Višje tveganje imajo nosečnice, ki so prvič noseče, tiste, ki so stare več od 33 let, ki nosijo plod s sumom na razvojno nepravilnost ali imajo kakršna koli kronična obolenja. Pri sumu na prezgodnji porod je potrebno čim prej ukrepati. Nosečnici se dajo zdravila kortikosteroidi, ki zmanjšajo novorojenčkovo dihalno stisko (težko dihanje ob rojstvu). Pri novorojenčkih je koža pogosteje tanjša in svetleča, spontana aktivnost (gibanje) in tonus (napetost mišic) sta znižana, tudi okončine niso v skrčenem položaju, ki je značilen za novorojenčke, hkrati pa so lahko oslabljeni ali odsotni tudi refleksi značilni za novorojenčka. Pri nedonošenčkih se lahko pojavijo tudi problemi v delovanju organskih sistemov. Pogosto imajo dihalno stisko, ki se pojavi zaradi slabo razvitih pljuč. Nedonošenčki, rojeni pred 34. tednom še nimajo razvitega sesalnega refleksa in jih ne morejo dojiti. Njihovo hranjenje poteka intravenozno, kar poleg že znižanega imunskega sistema še dodatno poveča verjetnost nastanka hujših sistemskih okužb. Poleg tega so prikrajšani tudi za materino mleko, ki ima veliko imunsko bogatih hranil. Pri nedonošenčkih se pogosteje pojavlja tudi zlatenica ali porumenelost.

Nedonošenost lahko povzroča veliko komplikacij pri novorojenčku, zato je zelo pomembno dobro predporodno varstvo, da se zagotovi čim manj dejavnikov tveganja, ki bi utegnili privesti do nedonošenosti.

Literatura:

- Slovenski Medicinski e-Slovar; 2002; Medicinska fakulteta v Ljubljani, Lek d.d.

- Pajntar, Novak-Antolič; 2004; Nosečnost in vodenje poroda; Cankarjeva založba

- M.H.Beers, R.S.Porter,T.V.Jones,J.L.Kaplan,M.B.Berkwits; 2006, The Merck Manual. 18th edition. b.k.; Merck Research laboratories