/11 /11

In tako lahko rečem, da se kot vzgojiteljica ob teh otrocih nenehno učim. Že res, da jih privlačijo nenavadne vsebine, toda, če dobro prisluhnemo njihovim željam in pobudam, se naše delo dostikrat nadaljuje po novih, otrokom priljubljenim smernicam.

Želela bi opisati malce nenavadno dejavnost, ki jo v vrtcu izvajam že nekaj let in za katero menim, da je pri nas postala ustaljena oblika dobre prakse.

Pred nekaj leti se je pri meni oglasila mamica moje najmlajše in zelo vedoželjne deklice v skupini. Prosila me je, če bi ji lahko zapisala vse pesmice in deklamacije, ki jih otroci spoznavajo v vrtcu, saj je deklica doma veliko pripovedovala o dejavnostih v vrtcu, dostikrat pa se ji je zgodilo, da je med obnavljanjem pesmic in deklamacij pozabila del vsebine in postala zelo žalostna. Mami sem obljubila, da bom to storila, hkrati pa sem ob tem razmišljala, da bo ta obljuba zahtevala veliko dodatnega dela. Razmišljanja so me vodila v smeri: Kaj pa drugi otroci? Morda bi tudi drugi to želeli? Kaj bi lahko ob tem pridobila skupina? Kako torej osmisliti dejavnost, da z njo ne bomo dodatno obremenjevali staršev, pa vendarle, da bi otroci ob tem lahko poglabljali svoja spoznanja. Našla sem rešitev, ki se mi je zdela smiselna, kljub temu pa sem se vendarle spraševala, kakšnega odziva bo dejavnost deležna pri otrocih in tudi pri starših.

Na kartončke sem zapisala vse pesmice in deklamacije, ki smo jih spoznali v vrtcu. Otroci pa so na hrbtno stran kartončkov prilepili različne sličice iz revij, s pomočjo katerih so prepoznali pesmico ali deklamacijo. Kartončke smo shranili v posebno škatlico. Pripravila sem tudi seznam – tabelo otrok, v katero smo beležili vse izposoje otrok. Informirati pa je bilo treba tudi starše. Napisala sem jim poseben dopis, s katerim sem seznanila starše o pomenu dejavnosti. Izposoja se je pričela. Z izštevanko smo določili prvega otroka, ki si je lahko po želji izbral dva kartončka – eno pesmico in eno deklamacijo – in ju odnesel domov. Doma ju je predstavil staršem, naslednji dan pa je izposojena kartončka prinesel nazaj v vrtec in vsebini povedal tudi pred skupino. V tabelo smo označili, da je izposojeno vrnil, za nagrado smo mu zaploskali, otrok pa je lahko izbral prijatelja za naslednjo izposojo. Ne boste verjeli, dejavnost je zaživela s pozitivnim pritrjevanjem staršev. Otroci so z večkratnim utrjevanjem osvojili več vsebin. V naši škatlici se je nabiralo vedno več kartončkov. Postaviti je bilo treba nova pravila. Vsak otrok si je lahko pri ponovni izposoji izbral le tiste vsebine, ki si jih še ni izposodil (vse smo zapisali v tabelo). Tudi pri izbiri prijatelja, ki si bo lahko izposodi nove vsebine, je otrok lahko izbral le tistega, ki si pri ponovni izposoji še ni izposodil kartončkov. Otroci so si preko šolskega leta pesmi in deklamacije izposodili večkrat.

V mesecu decembru smo izvedli PRAZNIČNO IZPOSOJO. V knjižnici smo si izposodili različne pravljice. Vsak otrok si je lahko izposodil eno knjigo in jo odnesel domov. Oblikovali smo nova pravila. Starši so otroku prebrali pravljico, otrok pa je naslednji dan o njeni vsebini pripovedoval v vrtcu. Res so bila pripovedovanja sprva bolj skopa, toda sčasoma smo bili deležni tudi takih, ko je otrok poznal celo pravljico na pamet (zlasti tisti otroci, ki so si pravljico sposodili preko vikenda).

Letos je večina otrok »prerasla našo kombinacijo» in so se preselili v starejši oddelek. Z menoj je ostalo le nekaj mlajših otrok iz preteklega šolskega leta. Na moje veliko začudenje se je na oddelčnem roditeljskem sestanku oglasila mamica in prosila, če bi lahko tudi v tem šolskem letu izvajali izposojevalnico. Starši novincev v skupini so se spraševali, kaj to pomeni, in starši, ki so dejavnost poznali, so jih prijazno informirali.

Mesec oktober se je že zdavnaj iztekel, socializacijskega joka skoraj ni več, mi pa že pridno izrezujemo sličice, ki jih bomo lepili na kartončke, da bomo vsebine lažje prepoznali. Naši novi kartončki so rožnati. Kdo ve, ali bodo rožnata tudi lička naših otrok, ko jih bodo »prebirali«? Pričakovanja otrok so velika. Naj tako tudi ostane. Prav je, da imamo vedno nove želje.

Članek objavljen v Ringarajine iskrice, December 2008