/11 /11

Itak se mi ni dalo več poslušati vseh sorodnikov, kako so otroci luštni in fini, pa kdaj bo kakšna ohcet, pa da nismo več rosno mladi ... bla, bla, bla.

So pač bolj gorenjske sorte in ga radi pijejo na tuj račun, tako da njih človek še razume. Huje je, ko se začnejo pridno ploditi še vse kolegice in potem poslušaš samo še o tem, kako se je njeno pridno dete včeraj dobro pokakalo (je še prababica z onega sveta sijala od ponosa), pa da so vsi pediatri zmešani, da že 3 mesce nobeden nič ne spi, seks...ah, kaj je to? Kako so dandanes vse plenice v riti... Ampak, ljubica, daj imej otroka, to je tako super... Aha, pa svizec in čokolada... Ženske, ki so ti še pred letom dni pljuvale čez Sarkozyja, komentirale novo Žižkovo buklo in bile redne obiskovalke vseh Pandurjevih predstav, se spremenijo v enciklopedijo otroških bolezni in najsodobnejših vzgojnih prijemov.

Prej jim je bilo popolnoma vseeno za to, v kateri avto se bodo usedle (važno je, da se pelje), zdaj pa kar naenkrat znajo celo teorijo o amortizerjih na otroških vozičkih. Za kofi se moraš najavit vsaj mesec v naprej, samo med 12.00 - 13.00 uro, seveda pri njej doma, pa glej da si prej do gat dezinficirana.

Še vedno mislim, da je glavni razlog, da ženske tako strašno promoviramo materinstvo, dejstvo, da si ne želimo biti same v vsem tem... Ja, ja, miška, imej otroka, se boš najprej fino zredila, dobila luštne strije, mastne mozolje, ves čas boš na WC-ju, zgaga te bo pekla in pa nič več tiramisuja, dobrega pršutka, slastnega brieja, domače salamce... In potem si mislijo mlade mamice... »Evo pa sem jih, naivnice s tiktakajočimi uricami, naj še one malo trpijo, tudi mene so takole na suho nategnili...«.

In naša skupina se veča, porodnišnice nabite, na cestah vidiš samo še karavane in enoprostorce, otroške trgovine so izropane ... Govori pa se o neki recesiji.

In zdaj, ko je malim plavalcem uspelo in sem narasla kot en vzhajani buhtelj, si vsak dan kot eno mantro ponavljam; »Ne ne, jaz pa ne bom taka. Ne bom se cele dneve pogovarjala samo o Fructalovih kašicah in dilemi steklenih ali plastičnih stekleničk. Kupila bom rabljen voziček, pa posteljico iz Ikee, pa časopis bom brala in ne bom si kupila nobene knjige o dojenčkih in vozila bom mali avto in in in...«.

Jok brate, ne gre!

Cel svet je ogorčen nad tabo, če omeniš, da bo Opel Corsa čist dovolj za eno dete in voziček. Človek se vpraša, kako so naši starši sploh lahko živeli? Da se je 4-članska družinica spravla v eno katrco (z vsemi vozički in hrano za cel teden) in se odpeljala počitnikovat na Mali Lošinj.

Danes za kaj takega potrebuješ vsaj en kamion. Slej ko prej pristaneš na enoprostorca, nov voziček in lupinico, steklene stekleničke, italijanske kapljice za koleke, zasujejo te z goro knjig o dojenčkih, plenicami iz Muellerja...

In to je šele začetek. Klinc! Toliko o trdni volji prvesnic (op: tako je, Toporišiči nas niso izneverili in prvič nosečim ženskam dodelili poseben izraz - prvesnice).