/11 /11

Za aktualne vsebine in novice s področja starševstva in nosečnosti izberite Ringaraja za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Vse v hiši in okoli nje je moralo biti oprano in pospravljeno, kuhala sem kot nora, že stotič preverila Hanino omarico s »cotikami«, ali morda še vseeno kaj ne manjka, čeprav je bilo seveda že vse pripravljeno 2 meseca prej, pravijo, da bodoča mamica čuti približajoči se porod, ker pripravlja svoje gnezdece 100 na uro, kot ptički, pri meni je to definitivno držalo.

In ta dan je bil 18 avgust ob 4 zjutraj, grem na stranišče, pa kar nisem nehala lulat, zbudim mojega lubčeka, ki samo pokima in zaspi naprej.

Zjutraj, ko pa se je prebudil, pa panika, nahrbtnik za porodnišnico je bil spakiran v 5 minutah, hi, hi, kako ga je bilo lepo gledati, ko je videl, da gre za res

Vmes sem klicala prijateljico, ki je babica, da ji povem, da grem rodit, a je nisem dobila. Ker sem odlašala do zadnjega dneva, da se dogovoriva, ali bi hotela voditi moj porod, sem bila kar malo žalostna.

Pa gremo zmagi naproti in z dragim se okrog 9 zjutraj odpeljeva v porodnišnico. Tam so me pregledali in ugotovili, da imam razpok in mi po malem odteka plodovnica, 1,5 cm odprta. Mene so takoj priklopili na CTG, bodoči atek pa je šel še v trgovino po frutabele za moč in vodo za žejo; ja je treba, kaj veš kako dolgo bomo tukaj, so bile njegove besede...
 
Svoje popadke sem že kar čutila, sva jih pridno merila, a kaj, ko sem se do 12h odprla le 2 cm, tako da sem dobila zraven malo umetnih, pa se ni zgodilo nič konkretnega, pa spet malo umetnih, da sem bila ob 15h odprta 3 cm. Ves čas mi je moj lubček masiral križ, pa brisal čelo z hladnimi obkladki, res super, da je bil ob meni.

Potem pa se je zgodil čudež in v sobo vstopi »moja« babica. Potem pa je šlo vse drugače, ob 16h sem bila že 10cm odprta, potem so se začeli potisni popadki, ki sem jih lepo predihala s pomočjo babice in mojega dragega, tako da ni bilo hudo, saj si lahko pomagaš, tako da pritiskaš.

Ko se je porodila glavica, sem si jo želela pobožati in joj, koliko laskov je imela, potem pa je še ati prerezal popkovnico in vzklikal, lulika je, lulika... Nato so mi jo dali pod srajčko, da smo se malo pocartali, potem pa so jo odpeljali, da jo pregleda še pediater. Tako se je naša Hanika rodila ob 16.46, težka 3290g in dolga 51cm!

Doživela sem nekaj najlepšega na tem svetu in to je rojstvo otroka, čeprav z našim atijem še zdaj ne moreva verjet, da je res najina!

Vso zahvalo sem dolžna mojemu lubčeku, pa »naši« babici Ireni, kajti ko je vstopila skozi tista vrata, sem vedela, da me čaka nekaj čudovitega in neponovljivega, tako, če le imate možnost imeti svojo babico ob sebi, ne odlašajte, kajti takšen porod kot sem ga doživela jaz niso sanje, ampak resničnost!!!

Miša, Hana in David