Na gripo ne moremo biti nikoli popolnoma imuni.

/11 /11

Gripa je resna bolezen, ki lahko ob nepravilnem zdravljenju vodi v resnejše zdravstvene zaplete. Sicer pa sta tako gripa kot prehlad virusni bolezni dihalnih poti, ki se prenašata kapljično in spadata pod najpogostejše nalezljive bolezni. Skoraj vsak četrti bolnik obišče zdravnika zaradi akutne respiratorne bolezni. Ker gre za virusne bolezni, se jih ne more ozdraviti z antibiotiki, saj se ti uporabljajo zgolj za zdravljenje bakterijskih infekcij.

Kako se prenašajo?

Tako gripa kot prehlad se med posamezniki prenašata kapljično - z govorjenjem, kihanjem, kašljanjem v okolico izpuščamo tudi majhne kapljice, ki lahko vsebujejo različne mikroorganizme. Tem kapljicam so izpostavljeni ljudje okoli nas, ki jih s svojim dihanjem dobijo v telo. Z virusom gripe oziroma prehlada se lahko okužite tudi z dotikanjem okuženih predmetov (kljuke, držala ...) in ga z rokami prenesete v svoje telo, v nos in usta.

Značilne bolezni za hladnejše obdobje leta 

Obe bolezni se pogosteje pojavljata, ko se ozračje ohladi, vendar razloga za kaj je temu tako znanstveniki še niso potrdili. Ena od razlag je, da naj bi bili ljudje v tem obdobju več skupaj, saj se več časa zadržujemo v zaprtih prostorih. In drugič, zagotovo je koncentracija kapljic v zraku večja v hladnejšem obdobju leta, saj so prostori večinoma zaprti.

Na gripo ne moremo biti nikoli popolnoma imuni

Gripo povzročajo virusi A, B in C. Virusi gripe imajo svoje "trike", da preživijo: z manjšimi ali večjimi spremembami v svoji strukturi se prilagajajo, tako da nastajajo novi podtipi bolezni. Te spremembe so običajne in se zgodijo skoraj vsako leto. To pomeni, da naše telo nikoli ne more razviti trajne imunosti na gripo. Če eno leto razvijete protitelesa proti virusu gripe, vas ta verjetno ne bodo zaščitila pred novo obliko virusa gripe naslednje leto.

Simptomi gripe

Simptomi bolezni se začnejo razvijati dan do štiri dni po okužbi organizma z virusom. Najpogostejši simptomi gripe so:

- visoka telesna temperatura s tresavico

- boleče grlo

- kašelj

- bolečine v mišicah in sklepih

- splošna utrujenost in slabo počutje

- zamašen nos, pogosto kihanje

- glavobol

Za gripo najpogosteje zbolevajo otroci in mlajši, oboji po navadi brez posledic. Starejši manj pogosto zbolijo, vendar ko zbolijo, se pri njih radi pojavijo zapleti. Enako velja za kronične bolnike, zato je zanje najboljša rešitev cepljenje proti gripi.

Kako gripo zdravimo?

Če smo dobrega zdravja, bo gripa minila brez posebnih zapletov v roku tedna dni. Starejše osebe in kronični bolniki morajo biti bolj pazljivi, saj je zanje gripa resnejša bolezen, ki lahko pripelje do številnih zapletov, ki jih je potrebno pričeti dovolj zgodaj zdraviti.

7 nasvetov proti gripi

1.

Poleg zgoraj naštetih najpogostejših simptomov gripe, otroke pogosto muči tudi slabost in bruhanje. Lahko se pojavi tudi močan kašelj in smrkanje, ki sta izrazitejša kot pri prehladu. Jemanje zdravil proti povišani temperaturi in bolečinam lahko pomaga, da se počutimo bolje, potrebno pa je paziti, da jih jemljemo kot je zapisano v navodilih za uporabo. Otrokom se lahko dalje samo tista zdravila, ki so primerna njihovi starosti!

2.

 Ko zbolimo je najboljše počivati, preležati gripo doma, dati organizmu priložnost, da si opomore in obenem ne prenaša virusa na druge. Zmerno ležanje in počitek sta ključna za prebolevanje gripe - če si ne opomoremo popolnoma, lahko podaljšamo trajanje bolezni in lahko pride celo do določenih komplikacij.

3.

Če opazimo, da se stanje ne izboljšuje (več dni povišane telesne temperature, težave z dihanjem, požiranjem in podobno), je obvezno obiskati zdravnika.

4.

Gripa je virusna in ne bakterijska okužba, zato je nesmiselno jemati antibiotike na lastno pest. Če bo prišlo še do bakterijskih okužb, nam bo zdravljenje z antibiotiki predpisal zdravnik!

5.

Najboljše je uporabljati robčke za enkratno uporabo. Zaščitimo nos in usta, ko kašljamo oziroma kihamo in skrbimo za higieno rok.

6.

Pijmo veliko tople tekočine - juhe in čaji so posebej priporočljivi, saj so bogati z minerali.

7.

Vitamin C, cink in različni zeliščni pripravki, ki naj bi nas ščitili pred gripo, niso zanesljiva zaščita. Organizem bo bolj odporen, če se bomo pravilno prehranjevali, se gibali, opustili kajenje, alkohol in stres.

Čeprav je gripa resnejša bolezen, ni razloga za paniko. Najpomembnejše je, da upoštevamo nasvete zdravnika in počivamo.

Cepljenje proti gripi

Cepljenje je priporočljivo za ljudi, za katere je bolezen resnejša oziroma celo smrtno nevarna. To so predvsem starejši od 65 let in kronični bolniki: na srcu, pljučih, ledvicah, sladkorni bolniki in osebe z oslabljenim imunskim sistemom. Prav tako je priporočljivo cepljenje za ljudi in zaposlene v domih za ostarele ter za ljudi, ki delajo v zdravstvenih ustanovah.

Čeprav cepivo ni stoodstotno učinkovito (pri manjšemu številu ljudi je celo neučinkovito), so pred gripo vseeno najboljše zaščiteni ljudje, ki se cepijo. Tudi če po cepljenju dobimo gripo, bodo simptomi verjetno blažji. Pri mlajših ljudeh je cepivo 80-odstotno učinkovito, s starostjo ta odstotek upada. Čeprav imajo starejši manjšo zaščito pred boleznijo, jih cepivo vseeno ščiti pred morebitnimi zapleti in smrtjo.

Kdaj se cepiti? Cepljenje se prične v predsezoni, nekje v mesecu oktobru ali novembru. Ker je zaščita kratkotrajnejša (približno pol leta), se je dobro cepiti vsako leto. Če ste noseči, se pred cepljenjem obvezno posvetujte z zdravnikom! Cepite se lahko pri svojem osebnem zdravniku oziroma v zdravstveni ustanovi.

Stranski učinki? Pri nekaterih ljudeh se kot stranski učinki pokažejo kot blago povišana telesna temperatura in bolečine v mišicah.

Prehladno obolenje

Prehlad prav tako povzročajo virusi, simptomi bolezni pa se pokažejo dan do štiri dni po okužbi z virusom. Simptomi prehlada so precej podobni simptomom gripe, prevladuje pa kašelj in smrkanje: 

- močno zamašen nos in oteženo dihanje

- boleče grlo

- kihanje

- kašelj

- pekoče oči, ki se bolj solzijo

- glavobol

- utrujenost

Zdravljenje prehlada

Tudi pri prehladu antibiotiki ne pomagajo, ker gre za virusno bolezen. Simptom zamašenega nosu in smrkanja lahko blažimo s kapljicami za nos. Potrebujemo veliko tople tekočine - juho in čaje, ki vsebujejo še minerale.

Dokazov, da jemanje velikih količin vitamina C, ki lahko prepreči oziroma ozdravi prehlad ni. Vseeno pa lahko uživanje svežega sadja in zelenjave, bogate z vitamini, pomaga imunskemu sistemu v boju z okužbam.

Nasvet za konec

Močan imunski sistem je najboljša obramba proti vsem vrstam okužb, tudi proti gripi in prehladu. Naravno odpornost si ojačamo tako, da se ustrezno prehranjujemo, pijemo dovolj tekočine, ne kadimo, redno in zmerno telovadimo in ste izogibamo alkoholu in stresu.

VIR: Ringeraja.ba