|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

RINGARAJIN KLEPET: Janez Cigler Kralj - Moj cilj je ponuditi takšno družinsko politiko, da se bodo ljudje radi odločali za otroke

Metka Troha, 24.8.2020
V pogovoru z ministrom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Janezom Ciglerjem Kraljem, smo se dotaknili vseh najpomembnejših vprašanj v zvezi z družinsko politiko: od podaljšanja porodniške, otroškega dodatka, družinskega nasilja ...

image
Nismo popolna družina, z ženo se trudiva po svojih najboljših močeh ohranjati ljubeč odnos drug do drugega in seveda do otrok. Se imamo pa zelo radi. Janez Cigler Kralj (FOTO: Osebni arhiv)
/11


Janez Cigler Kralj je funkcijo ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prevzel v precej negotovih in turbulentnih časih koronakrize, ki smo jih občutili posamezniki in tudi družine. Pripada mlajši generaciji politikov, kar se pozna na njegovem komuniciranju z javnostjo prek družbenih omrežij. Je človek, ki mu družina izjemno veliko pomeni, čeprav nam je priznal, da je prevzem ministrske funkcije precej spremenil njihovo družinsko dinamiko.


Številna področja, ki spadajo pod njegovo ministrstvo, zahtevajo korenite spremembe, saj stvari ne delujejo najbolje, zato nas je zanimalo, kako konkretno se jih bo lotil v svojem mandatu: od dela na domu, možnostih za uvedbo šesturneg delavnika, spremembah pri dolžini porodniške, otroškega dodatka ... Dotaknili smo se tem, o katerih se premalo govori, na primer nasilja v družinah, ki je prav v času krize dobilo nove razsežnosti, in prepotrebnih ukrepih na trgu dela za starše, predvsem mamice. 

 

Družinsko življenje se nam je obrnilo na glavo

Iz vaših javnih objav in komentarjev lahko vidimo, da vam družina veliko pomeni, zdaj je na vaših ramenih še zelo odgovorna ministrska funkcija, ki pa terja veliko energije in časa, še posebej v teh kriznih časih. Kako vam uspeva združevati vlogi očeta in moža s funkcijo ministra? Se večja odsotnost pozna na vašem odnosu z otroki?

Po odločitvi za prevzem ministrske funkcije se nam je življenje obrnilo na glavo. Časa za razmislek praktično ni bilo, skupaj z ženo sva se odločila, da sprejmem ta izziv, kar pomeni, da se s tem hočeš nočeš spremeni družinska dinamika. Predvsem moram poudariti, da žena nosi veliko breme družinske dinamike, sam pa skušam v okviru možnosti sodelovati. Praviloma imamo skupne zajtrke, potem odpeljem otroke v šolo in vrtec. To je pomembna jutranja rutina zame in zanje. Pri večernem uspavanju pa največkrat med tednom, žal, ne uspem sodelovati. V takšnih dneh se še posebej pogrešamo.

Prevzemam tudi svoj del gospodinjskih opravil: pranje perila je moja odgovornost, imam pa tudi svoj del sobotnih zadolžitev. Skupaj urejamo okolico hiše in vrt. Tudi s tem dajem zgled otrokom.

Z ženo se trudiva, da imava čimbolj odprt odnos in da mojo odsotnost, ki je bistveno pogostejša kot prej, nadoknadiva. Dejstvo je, da nismo popolna družina, z ženo se trudiva po svojih najboljših močeh ohranjati ljubeč odnos drug do drugega in seveda do otrok. Se imamo pa zelo radi.

 

Kaj pa otroci in žena pravijo o svojem očetu, možu kot ministru? Vas kaj pokritizirajo, vam kdaj »svetujejo«, kaj nujno morate še narediti, uvesti?

Žena me je pri tej odločitvi podprla, sam se za to pot zagotovo ne bi odločil. Med epidemijo so bile restavracije zaprte, zato mi je za v službo pripravljala hrano; vem, da je tudi to njen način izkazovanja ljubezni in vse, kar počne zame, za nas resnično cenim. Med pripravo in sprejemanjem ukrepov med epidemijo sem zgodaj zjutraj odhajal in pozno zvečer prihajal domov, kar je bilo tudi za družino veliko breme. Tudi v »normalnih« razmerah so delovniki polni in če se le da, se z ženo slišiva po telefonu vsaj enkrat dnevno. Kljub pomembnim odločitvam, ki sem jih moral med krizo sprejemati, sem bil tudi ves čas na tekočem, kaj se dogaja doma. Otroci so željni novic, vendar sem zanje predvsem in zgolj ati. Vsak po svoje mi skušajo pomagati, tudi z nasveti in dobronamernimi kritikami. V družini imam tudi malo modno svetovalko!

 

janez cigler kralj

"Kljub pomembnim odločitvam, ki sem jih moral med krizo sprejemati, sem bil tudi ves čas na tekočem, kaj se dogaja doma. Otroci so željni novic, vendar sem zanje predvsem in zgolj ati." (FOTO: Arhiv Janeza Ciglerja Kralja)

 

Bistveno je, da se delo od doma poenostavi 

Takoj ob nastopu ste poudarili pomen dela od doma, kot eno izmed zelo preprostih in zelo učinkovitih metod usklajevanja poklicnega in družinskega življenja. Veliko tistih staršev, ki že delamo od doma ali pa smo to začeli zaradi epidemije, vam lahko pove, da je mnogokrat takšno delo bolj stresno, zahtevno. Osemurni delovnik je zgolj številka na papirju, saj ga je bistveno več. Kako nameravate delo do doma narediti privlačnejše za delodajalce in zaposlene? Kako konkretno boste hkrati zagotovili tudi, da bo takšno delo za starše dejansko boljša oblika zaposlitve?

Že kot kandidat za ministra sem na zaslišanju izpostavil to točko kot eno od prioritet v širšem kontekstu boljših možnosti za uravnavanje poklicnega in zasebnega življenja. V času epidemije smo to lahko preizkusili – tako v gospodarstvu kot v javni upravi. Izkazalo se je, da so redni procesi v veliki meri normalno tekli. Sklepamo torej, da bi na podlagi izkušenj lahko delo od doma postalo bolj pogosto. Seveda je bila v času epidemije ta odreditev dela na domu zaradi izrednih okoliščin enostranska, kar v prihodnje ne more in ne sme biti. »Corona« delo na domu je nujno vključevalo tudi skrb za otroke, pomoč pri učenju za šoloobvezne otroke ter vsa gospodinjska opravila. Kot ste rekli, je to bilo res precej naporno in stresno. V »rednem« delu na domu večine tega ne bo. Bistveno je, da se delo od doma poenostavi. O tej vrsti dela se bi delodajalec in delavec dogovorila. Menim, da ni potrebno, da je za dogovor potrebna nova pogodbo o zaposlitvi, kot je to urejeno zdaj. Mislim, da se da to enostavneje, z aneksom. Ampak kot rečeno, naj svoje povesta stroka in socialni dialog. Pričakujem, da bomo že v tem letu podali tudi konkretne zakonske predloge.


PREBERITE TUDI: Delo od doma z majhnimi otroki

 

Sodobna družba nas starše vse bolj trga stran od družine. Tudi osemurni delovnik, ki se v marsikaterem podjetju raztegne na deset ali celo večurnega, je za mnoge težava. Katere so pravzaprav ovire, da tudi Slovenija ne uvede šesturnega delovnika? Raziskave namreč kažejo, da je učinkovitost zelo podobna, le ljudje imajo več prostega časa za svoje družine in je zato tudi manj bolniških staležev. Ali ni čas, da bi ga uvedla tudi Slovenija?

Hvala, da ste poudarili pomen uspešnega združevanja poklicnega in družinskega življenja. V tem kontekstu tudi zelo podpiram poenostavitev dela na domu. Res je, z novimi oblikami dela prihajajo tudi novi izzivi, ki so velikokrat drugačni kot v prejšnjih obdobjih, a zato nič manj zahtevni. Kar omenjate, je vidik tehnološkega razvoja, spreminjanja delovnih mest tudi zaradi digitalizacije družbe. K tej temi je treba pristopiti celostno in kompleksno. Sam nisem velik zagovornik predpisovanja obveznih rešitev, ampak zelo podpiram dogovore, medsebojno uglašenost delodajalca in delojemalca. Verjamem v svobodno odločanje posameznika o razporejanju lastnih virov, med katerimi je tudi čas. Obenem moramo spoštovati socialni dialog in dogovore med socialnimi partnerji. Skrajšan delovni čas, ki smo ga uvedli kot posledico krize, se zelo dobro obnese in ponuja bolj prožno obliko razporejanja časa. Tak instrument je po mojem mnenju dobro imeti pripravljenega sistemsko v zakonodaji; v Avstriji in Nemčiji na primer ga v kriznih razmerah lahko takoj aktivirajo in ustrezno dopolnjujejo. Pri nas pa je med mladimi družinami privlačen in uporaben ukrep krajši delovni čas zaradi skrbi in nege za enega ali več otrok ter t.i. izstop iz trga dela zaradi nege in varstva štirih ali več otrok. Tudi z ženo sva te možnosti v dobro več skupnega družinskega časa uporabila.

 

V tretjem paketov vladne korona pomoči je največji poudarek na subvenciji za skrajšan delovni čas. Ali ne bi bila takšna subvencija dobra možnost za starše na trgu dela tudi v prihodnje? Torej, da bi se pravica do dela s krajšim delovnim časom, ki jo je trenutno mogoče koristiti do otrokovega tretjega leta starosti (oziroma do vstopa v prvi razred) podaljšala.

Skrajšani delovni čas za boljše in lažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja v Sloveniji v določeni obliki že imamo. Vedno pa pri širjenju ukrepov trčimo na podobne ovire, in sicer (pre)nizke plače v Sloveniji. Zato morajo biti prizadevanja za krajši delovnik usklajena tudi s prizadevanji za višje plače, ki pa jih lahko trajno zagotovijo zgolj bolj kakovostna delovna mesta. Tudi za to si prizadevam s politiko vlaganja v znanje in kompetence zaposlenih skozi ves njihov življenjski cikel.

 

janez cigler kralj

"Sem velik zagovornik deljenja bremena v gospodinjstvu in spodbujam vse moške, da prevzamemo svoj del odgovornosti v gospodinjstvu." (FOTO: Arhiv Janeza Ciglerja Kralja)

 

Moški naj prevzamejo svoj del odgovornosti v gospodinjstvu 

Zaradi koronakrize napovedi za trg dela niso ravno optimistične, saj se pričakuje rekordno brezposelnost. Kakšne ukrepe načrtujete, da boste čim prej zajezili trend naraščanja brezposelnosti in spodbudili zaposlovanje? Kako hitro jih boste lahko tudi dejansko spravili v prakso?

Gibanja na trgu dela skrbno spremljam, dnevno dobivam poročila direktorja Zavoda za zaposlovanje in vesel sem, ko vidim, da se rast brezposelnih od maja umirja. Manj je prijav v evidenco brezposelnih, še posebej pozitivno pa je, da narašča tudi povpraševanje delodajalcev po delavcih in s tem tudi zaposlovanje. Kljub bolj pozitivnemu trendu pa moramo ostati objektivni. Nekatere gospodarske panoge bodo potrebovale več časa za okrevanje. Kriza je najbolj vplivala na gostinstvo, nadpovprečna rast brezposelnosti je še v dejavnostih prometa in skladiščenja ter poslovanja z nepremičninami. Prav zato je Vlada podaljšala ukrep čakanja na delo iz tretjega interventnega zakona še za en mesec, z možnostjo podaljšanja še dvakrat za mesec dni.

 

PREBERITE TUDI: Pravica do krajšega delovnega časa za starše

  

V tretjem protikoronskem ukrepu je poleg čakanja na delo doma bil uveden še ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa, ki bo veljal do konca leta 2020. Finance bodo zagotovljene iz različnih virov, predvsem iz novega finančnega instrumenta EU, ki se imenuje SURE. Možnost imamo izkoristiti do 900 milijonov evrov, gre za izjemno ugodna posojila, ki so posebej namenjena za ukrepe pri skrajševanju delovnega časa. Nekaj denarja bomo najbrž usmerili iz evropskega socialnega sklada, tukaj je še novi EU sklad za okrevanje.

Ob tem smo zelo okrepili in za »corona« krizo prilagodili ukrepe aktivne politike zaposlovanja, izpostavim Zaposli.me in Spin, s katerima pomagamo brezposelnim, s slednjim tudi že tistim, ki so v postopku odpovedi, pri prekvalifikaciji, pridobivanju znanj in jih podpremo pri čim hitrejšem iskanju novih rešitev.

 

Pogosto so v bolj depriviligiranem položaju na trgu dela ženske, mame. Nameravate to dejstvo spremeniti s kakšnimi posebnimi ukrepi, spodbudami delodajalcem?

Sem velik zagovornik deljenja bremena v gospodinjstvu in spodbujam vse moške, da prevzamemo svoj del odgovornosti v gospodinjstvu. Res je tudi, da ženske predstavljajo velik del zaposlenih v določenih dejavnostih, npr. v negovalnih poklicih, kjer so plače razmeroma nizke. Prav tako opažamo, da so v deprivilegiranem položaju starejše in nižje izobražene ženske, ki imajo velikokrat nižje pokojnine ravno zaradi nižjih vplačanih prispevkov. Na ministrstvu jim skušamo pomagati s ciljnimi programi, usmerjenimi posebej nanje. Skupaj s partnerskimi organizacijami in Zavodom za zaposlovanje skušamo slediti razmeram in se nanje odzivati, te osebe spremljati in jim ponuditi pomoč, ki jo potrebujejo, najsi bo to v obliki preusposabljanja, dodatnih znanj ali kompetenc, socialne pomoči ali drugačnih, bolj socialnih veščin, ki jih lahko razvijejo.

 

Kakšno je vaše mnenje o triletnem porodniškem dopustu? Bi bili pripravljeni uvesti to možnost v prihodnosti ali bi po vašem mnenju to lahko še poslabšalo položaj mam na trgu dela, saj te v večini koristijo porodniški dopust?

Kot v enem od prejšnjih vprašanj naj vam odgovorim, da bi zelo rad živel v družbi, kjer bi si posameznik lahko glede na svoje zmožnosti izbiral, kako bo preživljal svoj čas v okviru, ki mu ga dovoljujejo pravila. Vse pa je kot vedno povezano z razmerami, v katerih živimo in v katerih delujemo kot država. Vedeti moramo, da je v Sloveniji porodniški oz. starševski dopust v primerjavi z nekaterimi drugimi članicami EU razmeroma dolg, kar štejem za dobrodošel zgled drugim. Vsaka država se torej sama odloča, glede na svojo družinsko in druge politike, kakšne ureditve bo sprejela in kako jih bo podprla. Tudi v državah, kjer je omogočeno še daljše obdobje starševskega dopusta, obstajajo različne stopnje financiranja le-tega. V tem smislu lahko razmišljamo tudi pri nas, torej v smislu, da se omogoči določena možnost za koriščenje. Kar pa nas zopet pripelje do tega, da moramo ustvarjati pogoje za kakovostna delovna mesta, kjer bodo plače omogočale takšne izbire.

 

Prizadevati si moramo, da tiste, ki se odločijo za družino, podpremo in ne kaznujemo 

Predlog vaše stranke, Nove Slovenije, ko ste bili še v opoziciji, je bil, da se enkratna pomoč ob rojstvu otroka iz sedanjih 280 evrov zviša na 500 evrov. Lahko bodoči starši v vašem mandatu pričakujejo povišanje enkratne denarne pomoči? Če da, kdaj?

Hvala, da ste izpostavili pomen družin za državo. K ukrepom za družine je potrebno pristopiti celostno in trajnostno. Družine, otroci so pomemben temelj naše družbe in prizadevati si moramo, da tiste, ki se odločijo za družino, v tem podpremo in ne kaznujemo. V času krize smo s to Vlado izplačali solidarnostni dodatek tudi vsem velikim družinam in dodatek za vsakega otroka tistim, ki so uvrščeni med 1. in 6. razredom dohodkovne lestvice. Družinska politika je izjemno pomembna in prizadevam si, da bi bolj predvidljiv postal tudi izračun otroškega dodatka, da bi torej šli v smeri univerzalnosti, kar bi družinam omogočilo lažje načrtovanje družinskega proračuna. Obenem ne bi smel biti zaradi spremembe sistema prikrajšan nihče.

 

PREBERITE TUDI: Enkratna denarna pomoč ob rojstvu otroka

 

Višja denarna pomoč ob rojstvu je sicer dobrodošla, ampak k odločitvi za otroka pripomorejo, kot sva že rekla, predvsem ugodni življenjski pogoji, finančna varnost (varna oblika zaposlitve in ne prekarno delo), možnost urejanja stanovanjskega problema, za varstvo otrok in še marsikaj. Zadal sem si, da bi otroški dodatek naredili bolj univerzalen, UTD pa je še širši koncept, seveda pa je vprašanje, kako visok bi moral biti, kaj finančno zmoremo in predvsem, katere socialne in družinske transferje bi lahko nadomestil. V principu bi moral nadomestiti vse, vendar ne vem, če bi v tem primeru doživel podporo v družbi. Izkušnje pa kažejo, da za zdaj še nobena država ni našla oblike ali načina UTD, ki bi bila finančno vzdržna.

 

Sosednji Madžari so lani uvedli posebno posojilo za starše s strani države in sprejeli, da se po rojstvu tretjega otroka družini to posojilo odpiše. Načrtujete kaj podobnega oziroma kakšne druge posebne ugodnosti za velike družine, s katerimi bi spodbudili državljane, da bi imeli več otrok?

Kot rečeno so ukrepi držav glede spodbujanja in podpiranja družinske politike različni. Sam lahko ponudim nekaj rešitev, ki sem jih že omenil, pogovore pa lahko seveda peljemo tudi v druge, različne smeri. Vsekakor je moj cilj, ponuditi takšno ureditev, da se bodo ljudje radi odločali za otroke, pri čemer pa moramo paziti, da se ne bi tako odločali iz napačnih razlogov. V prvi vrsti je vzdušje sprejemanja družin v družbi, država pa mora starše pri odločitvi za družino ustrezno podpreti.

 

V prejšnjem mandatu desnosredinske koalicije in tudi v sedanji koalicijski pogodbi je zapisano, da bodo imeli starši za drugega in vsakega naslednjega otroka brezplačen vrtec. Vam bo to uspelo realizirati v tem mandatu in kdaj pričakujete, da bi lahko starši že uveljavljali to možnost?

To je bil eden najbolj učinkovitih ukrepov družinske politike v Sloveniji. Takšen bistveno razbremeni starše z dvema in več otroki. Večja vključenost otrok v vrtec tudi omogoča lažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja vseh družin ne glede na njihov materialni status. Po mojem mnenju takšen ukrep spodbuja starše, da se prej odločijo za drugega ali več otrok, kar posledično lahko pomeni višjo rodnost in boljša demografska gibanja. Kot vemo, je bil naravni prirast v Sloveniji tudi v letu 2019 tako kot v letih 2017 in 2018 negativen. Število otrok od leta 2010 naprej neprestano pada in z ukrepi želim prispevati k temu, da to spremenimo.

 

janez cigler kralj

"Država pa je dolžna družinam jasno informacijo o višini sredstev, ki jim pripadajo. /.../ Bolj življenjski, preprost in pregledni sistem socialnih transferov bo rezultat procesa poenostavitve predpisov in odprave anomalij na tem področju." (FOTO: Arhiv Janeza Ciglerja Kralja)

 

Univerzalen otroški dodatek družinam omogoča večjo predvidljivost njihovih prihodkov

Eno vaših glavnih prizadevanje je uveljavitev univerzalnega otroškega dodatka. Kaj to pomeni za družine oziroma kakšne prednosti takšen dodatek prinaša družinam?

Kot že omenjeno v enem od prejšnjih vprašanj sem to nalogo izpostavil kot eno izmed prednosti mojega mandata. Prizadevanja v tej smeri že potekajo, paziti pa moramo, da ne bi prikrajšali nikogar v primerjavi z obstoječim sistemom. Po mojem mnenju večja univerzalnost otroškega dodatka družinam omogoča večjo predvidljivost njihovih prihodkov, kar je nujno. Družine danes resno pristopamo tudi k načrtovanju družinskega proračuna, saj prevzemamo odgovornost za svoje življenje. Država pa je dolžna družinam jasno informacijo o višini sredstev, ki jim pripadajo. Cilj je informativni izračun, kot pri dohodnini, ki ga je uvedel minister NSi, dr. Andrej Bajuk.

 

Nekateri univerzalni dodatek kritizirajo, češ da naj bi v slabši položaj postavil revnejše družine. Kako boste to preprečili?

Slovenija je socialna država in to nam daje odgovornost, da za najšibkejše, ki sami ne zmorejo, primerno poskrbimo. Bolj univerzalen otroški dodatek bi predvsem pomenil močnejši vzvod družinske politike. Vsekakor je boj proti revščini tisto področje, ki se ga lotevamo celovito, z različnih vidikov. Bolj življenjski, preprost in pregledni sistem socialnih transferov bo rezultat procesa poenostavitve predpisov in odprave anomalij na tem področju.

 

PREBERITE TUDI: Otroški dodatek v letu 2020: izplačila in višina

 

Zaradi posebnih ukrepov v vrtcih in šolah, ki bodo morda veljali tudi jeseni, vse več staršev razmišlja o šolanju na domu. Bo vaše ministrstvo pripravilo kakšen poseben dodatek za starše, ki otroke šolajo doma oziroma tudi dodatek za vse starše, ki ne izkoristijo možnosti javnega vrtca (kot imajo nekatere občine urejen dodatek za družine, ki otrok nimajo v vrtcu)?

Kriza epidemije je resnično pokazala na številne omejitve, ki smo jih kot družba morali obvladati v izjemno kratkem času. Prepričan sem, da nam je to v splošnem doslej dobro uspevalo in v tem smislu pozdravljam tudi vse napore kolegov iz ministrske ekipe, ki so uspeli zagotoviti relativno »normalen« potek razmer v kompleksnih resorjih, kot sta na primer zdravstvo in šolstvo. Tudi na našem ministrstvu smo bili v času krize soočenimi s potrebami, ko je bilo treba reagirati hitro, odločno in obenem sočutno. Na podlagi naučenega sedaj pripravljamo protokole za morebiten drugi val. Prepričan sem, da se bodo podobni protokoli pripravili tudi za druga področja, s čimer bo omogočeno, da življenje v nekih - sicer drugačnih in morebiti na začetku neudobnih – okvirjih teče dalje. Pri tem moramo zlasti poskrbeti, da posebej zaščitimo zdravje in varnost vseh, zlasti pa ranljivih skupin. Seveda lahko razmišljamo tudi o drugačnih ureditvah, pri čemer ostajam odprt za vse predloge.

 

Za zdravje, izobrazbo in vzgojo otrok je najbolj odgovoren starš

Veliko slovenskih družin se zaradi svojih prepričanj pogosto počuti kot manjšine - z manj pravicami. Na primer družine, ki ne jedo mesa, v vrtcih in šolah pa otrokom ne nudijo brezmesnega jedilnika, če ne gre za »zdravstvene razloge«. Ali pa starši, ki svojih otrok zaradi dvomov ne želijo cepiti. Kako bo ministrstvo zares poskrbelo za enake možnosti vseh družin? Je Slovenija že dovolj zrela, da se pridruži najrazvitejšim evropskim državam, kjer so vse te pravice urejeno bolj enakopravno in manj represivno?

Naj vam odgovorim z mislijo iz temeljnega programa stranke, ki ji pripadam, NSi, in sicer, da se svoboda v praktičnem življenju uresničuje prek odgovornosti in soodgovornosti. Delujmo svobodno in suvereno, z odgovornostjo za varnost vseh. Ministrstvo za šolstvo je gotovo najbolj pristojno glede jedilnikov na šolah, ministrstvo za zdravje za problem cepljenja. Lahko pa veliko napravimo z dialogom, s tem, da resnično prisluhnemo tem staršem in poskušamo, kjer se da, iti nasproti. Treba jim je zaupati, pri tem pa se je treba zavedati, da je za zdravje, izobrazbo in vzgojo otrok najbolj odgovoren starš.

 

Zaradi koronaukrepov se je nasilje v družinah povečalo za okrog 30 odstotkov. Kako se vaše ministrstvo loteva tega dejstva?

Prav imate, med krizo smo dnevno prejemali opozorila humanitarnih organizacij o povečani stopnji nasilja v družini. Gre za pereč, trajen problem. Ravno zato smo tudi okrepili financiranje in pomoč organizacijam, ki lahko nudijo podporo v tovrstnih primerih. Sredstva za to smo zagotovili tudi v načrtih za prihodnjo finančno perspektivo EU, ki je ravno sedaj predmet pogajanj med državami članicami. Vsak, ki je žrtev ali priča nasilja v družini, mora imeti možnost zaščite in prijave.

 

Misel za konec: Pripravimo svoje otroke na prihodnost

Časi so stresni, negotovi, veliko je kritik na račun ukrepov, družine se vsaka po svoje bolj ali manj uspešno soočamo s spremenjenimi razmerami glede šolanja, vrtcev in dela. Imate kakšno pozitivno sporočilo za naše družine za konec?

Veste, res bi rad rekel, da je najhujše za nami. A resnica je, da ne vem, da nihče ne ve, kaj nam prinaša prihodnost. Vem pa, da smo prvi val epidemije uspešno prebrodili, ne brez težav, a v povezanosti in solidarnosti. In zaradi tega sem pozitiven, verjamem, da bo vlada, ki dejansko dela za ljudi in skupaj z njimi, uspela obvladati tudi prihodnje izzive.

 

Zagotovim vam lahko, da imam sam sleherni trenutek svojega delovanja pred očmi veliko odgovornost, ki jo nosim, in ki mi nalaga, da delujem v skladu s svojimi vrednotami in prepričanji, osredotočenimi na ljudi, na njihovo dobrobit in blaginjo. Vselej pa izhajam iz sebe, iz svoje lastne družine. Želim si zagotoviti najboljšo možno prihodnost za svoje otroke. Pri tem mi je v navdih misel nekdanjega ameriškega predsednika F. D. Roosevelta, ki je dejal: Mogoče nam ne bo uspelo pripraviti prihodnosti za svoje otroke, lahko pa pripravimo svoje otroke na prihodnost.


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:

Stike lahko omejuje izključno sodišče!
Varuh človekovih pravic starše opozarja, da lahko stike med starši in otroki omejuje izključno sodišče, četudi jih je ce...
10
Najlepše ime za fantka po vašem izboru
Vsako ime je nekaj posebnega in nič presenetljivega ni, da je staršem najlepše ime tisto, ki ga nosi njihov otrok (otroc...
9
Tabela spanja: koliko spanca potrebuje doj...
Strokovnjaki so pripravili tabelo spanja, ki prikazuje, koliko spanca potrebuje povprečen dojenček. Vendar brez skrbi, t...
5
To so najbolj redka otroška imena
Med izumirajočimi imeni so po našem mnenju čudovita imena tudi za sodobne novorojenčke. Katera imena vse bolj izginjajo ...
5



Moški in očetje potrebujemo svojo "jam...
Moški je v psihološkem in energijskem smislu najbolj ranljiv prav v predelu srca. V praksi to pomeni, da moški v odnosu ...
Priložnosti in izzivi bonus družin
Kaj, če me partnerjevi otroci iz prejšnjega zakona ne bodo sprejeli? Ali se ne bodo ujeli z mojimi otroki? Jih kot bonus...




.Če ugotovite..
пеперутка16

..da nosite trojčke, kaj bi naredili?