/11 /11

Rotavirusi so skupina virusov, ki najpogosteje povzročajo hude driske pri dojenčkih in malih otrocih. Do starosti petih let skoraj vsak otrok preboli rotavirusno okužbo vsaj enkrat. Z vsako prebolelo okužbo, se razvije imunost, in tako je vsaka naslednja okužba blažja. Odrasli redko zbolijo. Obstaja 7 vrst rotavirusov (A,B,C,D,E,F in G), od katerih 90% vseh drisk pri ljudeh povzroča rotavirus A.

Rotavirusna driska je zelo kužna bolezen, ki se prenaša fekalno-oralno, kar pomeni, da se zdrava oseba okuži z virusi iz blata bolne osebe, pa naj bo to posredno (preko vode, umazanih površin, živali…) ali neposredno. Bolan otrok z blatom izloča zelo velike količine virusa (1010 virusnih delcev na g blata). Rotavirusi okužijo celice tankega črevesja in sproščajo enterotoksin (črevesni toksin), ki povzroča gastroenteritis (vnetje želodca in črevesja). Bolezen je lahko blaga ali huda in se začne z bruhanjem, ki mu sledi približno štiri do osem dni vodene driske z nizko vročino. Dehidracija zaradi izgube vode z drisko in bruhanjem je pogostejša pri rotavirusni driski kot pri katerikoli bakterijski okužbi in je najpogostejši vzrok smrti povezan z rotavirusno okužbo. Ko se otrok že okuži z virusom, traja približno dva dni, da se pojavijo simptomi. Okužba pri novorojenčkih, čeprav je pogosta, je ponavadi asimptomatska ali poteka zelo blago. Najhuje potekajo rotavirusne okužbe pri otrocih starih od 6 mesecev do 2 let starosti, pri starostnikih in tistih, ki imajo prizadet imunski sistem. Pojavljajo se tudi epidemije, ki zajamejo zlasti otroške oddelke bolnišnic, jasli, vrtce in domove za ostarele. Ne redko se z rotavirusi okužijo tudi starši, ki negujejo bolnega otroka a zaradi odpornosti, ki ostane po preboleli driski, večina odraslih ni dovzetnih za rotavirusno okužbo (razen če gre za okužbo z novo podvrsto rotavirusa A). Gastroenteritis pri odraslih nastane ponavadi zaradi drugih vzrokov, toda asimptomatske okužbe pri njih še vedno pomenijo, da odrasli prenašajo virus, in čeprav sami nimajo znakov okužbe, lahko okužijo druge. Simptomatske ponovne okužbe nastanejo zaradi drugega serotipa (podvrste) rotavirusa A.

Zdravljenje rotavirusne okužbe je nespecifično in vključuje odpravljanje simptomov in najpomembnejše, vzdrževanje zadostne hidracije, saj lahko zaradi hude dehidracija ob driski otrok tudi umre. Odvisno od resnosti driske, je zdravljenje sestavljeno iz oralne hidracije (otrok mora piti veliko vode, vodo z dodatki soli ali vodo s soljo in sladkorjem) ali intravenskega nadomeščanja tekočin, kadar je dehidracija zelo huda oz. preko nazogastrične sonde (cevka za hranjenje, ki sega skozi nos v želodec), ob tem pa je potrebno nadzirati otrokove elektrolite in sladkor v krvi. Rotavirusi prispevajo k 50% hospitalizacij zaradi hude driske pri dojenčkih in majhnih otrocih.

Za dojenčke je priporočljivo dojenje ali dodajanje razredčenega mleka. Za večje otroke je primerno dodajanje živil brez laktoze z veliko ogljikovimi hidrati in probiotike, da že v zgodnji fazi pospešimo obnovo črevesnih celic. Med drisko ni priporočljivo dajanje sadnih sokov, nikakor pa ne pomagajo antibiotiki, antiperistaltiki (zdravila proti driski, ki delujejo tako, da zmanjšujejo gibanje črevesja), absorbensi (zdravila, ki nase vežejo škodljive snovi) ali antiemetiki (zdravila proti bruhanju).

Rotavisrusne okužbe redko povzročajo zaplete in za dobro oskrbljenega otroka je prognoza odlična. Obstajajo redka poročila o zapletih, kjer je rotavirus povzročil encefalitis (vnetje možganov) in meningitis (vnetje možganskih ovojnic). Prav tako lahko rotavirus iz črevesja pride v kri in povzroča viremijo.

V letu 2006 so razvili dve cepivi, ki naj bi bili varni in učinkoviti pri otrocih: Rotarix in RotaTeq. Obe se jemljeta oralno (vnos preko ust) in vsebujeta žive oslabljene viruse. Ti povzročijo okužbo, ne pa bolezni (ker so oslabljeni) in s tem omogočijo, da telo razvije odpornost na virus.

Literatura:

wikipedia, rotavirus

www.lepa.si : rotavirusne driske