/11 /11

V trinajstletnem delovanju Združenja Naravni začetki ugotavljamo, da obporodna skrb za ženske v Sloveniji zaostaja za sodobnimi znanstvenimi izsledki in obporodnimi praksami, v katerih je skrb žensko osrediščena. Žensko osrediščena skrb pomeni, da ženska v avtonomni drži postane središče poroda (nosečnosti, po porodu) in nadzora, pri tem pa jo podpira zdravstveno osebje in ostali vpleteni. Taka skrb temelji na uresničevanju pravic žensk do odločanja o lastnem telesu, informirane izbire, izbire, kje, s čigavo pomočjo in kako bodo rodile. V Sloveniji pa so te temeljne pravice mnogokrat kršene in niti niso ustvarjeni ustrezni pogoji, da bi se uresničevale. Manjka kritična obravnava in zavzemanje za ženske pravice, saj se s problematiko obporodne skrbi neprekinjeno ne ukvarja nobena institucija ali organizacija, razen naše nevladne organizacije.

V svetu se je v zadnjih desetih, dvajsetih letih tudi znanje o subtilni in zapleteni igri, ki se med porodom odvija v ženskem telesu, močno okrepilo – sodobni izsledki fiziologije potrjuje pomembnost babiškega pristopa k nosečnosti in porodu, ki temelji na ohranjanju nizke ravni stresa, na oblikovanju kar najustreznejšega porodnega okolja, kjer se ustvarja krog zaupanja med porodnico in babico in kjer se spodbuja okoliščine, ki omogočajo popolno sprostitev in predajo porodnemu procesu.

Je v slovenskih porodnišnicah fiziološki porod mogoč? Kako v slovenskem prostoru zagotoviti drugačne pogoje rojevanja, ki bodo prispevali k celostnem zdravju otrok, žensk in družin?

»Pri porodih ne gre le za rojevanje dojenčkov. Pri porodu gre tudi za rojevanje mater – močnih, kompetentnih, sposobnih mater, ki si zaupajo in poznajo svojo notranjo moč.« (Barbara Katz Rothman, sociologinja in humanistka).

Naše delo nasploh in delo v tem projektu temelji na izsledkih slovenskega raziskovalnega projekta Porodnišnice za današnji čas, zakonu o pacientovih pravicah, na priporočilih WHO, NICE (National Institute for Health and Clinical Excellence) in podatkih iz Cochrainove baze podatkov. Problematiko skrbi za žensko v nosečnosti, med porodom in po njem lahko opredelimo na treh osnovnih ravneh:

1) Obporodna skrb v Sloveniji ne upošteva dovolj preverjenih znanstvenih podatkov (evidence based medicine/midwifery – EBM).

2) Ugotavljamo šibko realizacijo pacientovih pravic, predvsem pravice do zasebnosti, pravice do informirane izbire, pravica do spoštovanja osebnosti in varovanja integritete.

3) Odnosna raven zaostaja za pričakovano ravnijo v sodobni obporodni praksi.

Prvi namen projekta je informirati in ozavestiti ženske in njihove najbližje o njihovih pravicah v obporodnem obdobju, o najnovejših znanstvenih dognanjih o postopkih in posegih, ki se uporabljajo v porodnišnicah. Ženskam in njihovim najbližjim, ki so doživele/i kršenje pravic ali neustrezno obravnavo, bomo omogočili, da bodo o tem lahko spregovorile/i in dobile ustrezno informacijo, podporo in/ali nasvet. Njihove izkušnje bomo ustezno beležile in arhivirale. In tako pozivamo nosečnice, matere in spremljevalce pri porodu, da z nami delijo svoje ob/porodno doživetje. Seznanili bomo javnost in strokovnjake s kršitvami in neustreznimi oblikami ravnanja ter primeri dobre prakse. Izhajajoč iz znanstvenih dokazov in primerov dobre prakse bomo na podlagi izraženih kršitev pripravili predloge ustreznih rešitev v obliki Manifesta in jih v predstavili ženskam, njihovim partnerjem, javnosti, Ministrstvu za zdravje in institucijam. Pri delu bomo uporabljali in izmenjevali izkušnje z norveško nevladno organizacijo Foedsel i Fokus. Projekt bo ključen prispevek k dejanskemu uresničevanju človekovih pravic žensk v obporodnem obdobju v Sloveniji.

Splošni cilji projekta so:

1. Uresničevanje človekovih pravic žensk v Sloveniji.

Želimo doslednejše spoštovanje človekovih pravic, zagotavljanja dostojanstva ženske v obporodnem obodobju, spoštovanja pravice žensk. Želimo večje spoštovanje družine, ki ima pravico do družbenega (vključujoč državno) varstva. Želimo, da je materinstvo upravičeno do posebne skrbi in pomoči.

2. Dvig kvalitete zdravstvene obporodne skrbi za nosečnice, porodnice in starše z dojenčki.

Obporodno obdobje v Sloveniji je vse preveč medikalizirano, tehnologizirano, centralizirano in institucionalizirano.

Pogosto se uporabljajo neupravičeni medicinski postopki in posegi, kar pomeni negativne posledice za žensko in otrokovo zdravje. Podpiramo žensko osrediščeno obporodno skrb, humanizacijo obporodne skrbi in žensko avtonomnost. Podpiramo možnost informirane izbire.

Senzibliziramo družbo za potrebe žensk in družin v obporodnem obodobju.

Prof. dr. Marsden Wagner, svetovno priznani raziskovalec in nekdanji Vodja oddelka za ženske in otroke pri WHO, ugledna avtoriteta s področja obporodne skrbi, ugotavlja velika odstopanja prakse v Sloveniji v primerjavi s preverjenimi znanstvenimi izsledki, npr. klistir ob sprejemu se v Sloveniji uporablja v 72%, po znastvenih izsledkih naj se ne bi nikoli. Lega na hrbtu v prvi porodni dobi se izvaja v 80%, po znanstvenih izsledkih naj se ne bi nikoli. Prerez presredka se izvaja v 54%, po izsledkih naj bi bil ta odstotek manjši od 10%. Porod se v Slovenij pospešuje v 43%, po izsledkih naj bi bil ta delež manjši od 10% (Vir: Raziskava Porodnišnice za današnji čas.)

V tipičnem slovenskem porodnem okolju prevladuje koncept »aktivnega vodenja poroda«, posameznica se sreča s številnimi zdravstvenimi strokovnjaki med enim samim porodom, uporabljajo se postopki in posegi, ki niso vedno utemeljeni na sodobnih znanstvenih izsledkih, kot je na primer rutinska raba CTGja in vstavljanje IV-ja, večina žensk med prvo in med drugo porodno dobo leži na porodni postelji, omejuje se pitje in prehrana.

3. Opolnomočenje žensk

Predpogoj za opolnomočenje žensk so informacije in znanje o pravicah žensk v obporodnem obdobju.

Ženske morajo prevzeti odgovornost za svoje zdravje, zato jih seznanjamo s strokovnimi stališči (Evidence Based Medicine/midwifery - na znanstvenih izsledkih temelječa medicina/babištvo) in izkušnjami dobrih praks iz tujine in tudi že iz Slovenije. Prizadevamo si za večjo asertivnost žensk pri artikuliranju svojih potreb v obporodnem obdobju. Da bodo ženske lažje dosegle svoje opolnomočenje in odločnost pri uveljavljanju pravic, pa jim bomo nudili ustrezno podporo - informiranje, vzglede dobrih praks, zagovorništvo, svetovanje.

POROD PRIPADA MATERAM, OTROČKOM IN OČETOM.

»Podprto s subvencijo Islandije, Lihtenštajna in Norveške preko Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma.«