Vzajemni sklad je skupno premoženje vlagateljev in je izključno v lasti vlagateljev ter razdeljen na enake dele – točke (VEP - vrednost enote premoženja). Vsaka točka predstavlja sorazmerni delež vseh naložb vzajemnega sklada. Ker vzajemni sklad ni ne fizična ne pravna oseba, ga mora po zakonu upravljati družba za upravljanje (DZU). Ta razprši sredstva vlagateljev v delnice, obveznice, zakladne menice, blagajniške zapise in druge z zakonom dovoljene naložbe. Vrednost točke lahko spremljamo v sredstvih javnega obveščanja. Cilj vzajemnega sklada je povečanje njegove vrednosti in posledično povečanje premoženja vlagateljev.

Povprečni varčevalec v večji meri izbira sklad glede na prednosti sklada in predvsem na pretekle rezultate sklada, pogosto pa se ne zaveda slabosti in tveganj, ki jih ob izbir sklada sploh ne upošteva. V očeh varčevalca ponavadi prednosti prevladujejo pred slabostmi. Res pa je, da obstaja bistveno več prednosti kot slabosti. Pa si jih poglejmo.

Vsekakor se tveganje premoženja zmanjša z razpršitvijo oziroma z investiranjem v večje število vrednostih papirjev. Premoženje sklada upravljajo posebej usposobljeni in izkušeni strokovnjaki s področja financ, računovodstva in investicij. Pomembna prednost za tiste, ki nimajo časa, sredstev in izkušenj, da namesto neposrednega investiranja investitor kupi točke sklada, vse ostalo pa prepusti upravljavcem sklada. Naložba v takšen sklad je razmeroma bolj likvidna kot naložba v vrednostne papirje, saj investitor lahko kadarkoli unovči svoje kupone, medtem ko je prodaja vrednostnih papirjev odvisna od povpraševanja in ponudbe na trgu. Poslovanje sklada je pod strogim nadzorom raznih državnih inštitucij in sicer predvsem Agencije za trg vrednostih papirjev.

Varčevalci v skladu niso delničarji družbe, ki upravlja sklad, marveč so le delničarji sklada in kot taki nimajo pravice upravljanja s premoženjem sklada. Večina skladov v Sloveniji uporablja 3% vstopnih stroškov, medtem ko izstopne stroške mnogi skladov ne zaračunava. Izbor investicijskega sklada ob vse večjem številu skladov v Sloveniji še zdaleč ni lahek. Višina provizije ni vedno merilo za uspešno upravljanje s skladom. S skladi je povezano tudi določeno tveganje, saj ne zagotavljajo povrnitve naložbe.

Izbira vzajemnega sklada je odvisna od tega koliko časa nameravate varčevati in kako prenašate nihanja vrednosti vašega premoženja. Predvsem si morate odgovoriti na nekaj vprašanj in sicer: kdaj nameravate črpati sredstva, za kaj jih boste porabili, kakšno je vaše znanje o vzajemnih skladih, kje imate trenutno naložena svoja sredstva, kakšna je vaša stopnja tveganja. Z odgovori na teh nekaj preprostih vprašanj lahko s pomočjo svetovalca ugotovite kateri vzajemni sklad je primeren za vas.

Dolgoročnost je bistveni pogoj za doseganje pozitivnih rezultatov pri varčevanju v vzajemnih skladih. V prihodnje ne bo pomembna samo stopnja izobrazbe, ampak tudi kje je posameznik izobrazbo pridobil, takšno šolanje otrok pa je praviloma precej drago. V tujini se zato starši, ki bi radi svojim otrokom omogočili boljše šolanje, odločijo odpreti delniški sklad. Ker gre tu za izrazito dolgoročno varčevanje so delniški skladi izredno primerno orodje, poleg tega pa cilj ni nakup nujno potrebne dobrine. V primeru drugačnega spleta okoliščin, je možno ta sredstva uporabiti za rešitev otrokovega stanovanjskega vprašanja, ipd.

Novosti, ki jih prinaša zakon o dohodnini, ki ureja področje obdavčitve vzajemnih skladov so naslednje: vsi dobički, ki nastanejo na podlagi vzajemnih skladov se obdavčijo izven dohodnine, kapitalski dobički se seštevajo, ukinja se status kvalificiranih vzajemnih skladov. Davčna stopnja znaša 20%, ki pa se vsakih pet let lastništva zniža za 5%. Zakon priznava tudi stroške pri nakupu in prodaji točk vzajemnega sklada in sicer največ 1% pri nakupu in največ 1% pri prodaji vzajemnega sklada. V kolikor se bo delež dobička vzajemnega sklada izplačeval kot dividende oz. obresti bo obdavčitev le teh 20%. Izjema sta leto 2006 in 2007 kjer bo za obresti veljala davčna stopnja 15%.

V dolgoletni zgodovini borz po svetu se je pokazalo, da je plemenitenje denarja na kapitalskem trgu bolj donosno od varčevanja v banki, vendar pa zahteva veliko časa, znanja ter denarja. Za vse, ki želite investirati v vrednostne papirje, pa za to nimate dovolj časa ter znanja, so vzajemni skladi prava in enostavna izbira.

Pogosto je pogovor s tistimi, ki imajo izkušnje v podobni situaciji kot je vaša, eden izmed najboljših načinov kako priti do dobrega nasveta in informacije. Preberite si odgovore ali zastavite vprašanje na forumu  Finančne dileme starševstva