/11 /11

2.2. SVETOVNI DAN MOKRIŠČ

Leta 1971 je bila v iranskem mestu Ramsar podpisana Konvencija o mokriščih mednarodnega pomena, danes poznana kot Ramsarska konvecija. 25 let kasneje so 2.februar razglasili za dan, ko na svetovni ravni posvečamo posebno pozornost mokriščem z naravovarstvenega, družbenega in gospodarskega vidika. V smislu obeleževanja svetovnega dne varstva mokrišč se po vsem svetu pripravljajo dejavnosti in izvajajo projekti, ki ozaveščajo javnost o potrebi po ohranjanju mokrišč, njihovih funkcij in biotske raznovrstnosti, kot to določa Ramsarska konvencija v okviru UNESCA.

Mokrišče ali močvirje je ekosistem visoke naravovarstvene vrednosti, na trajno mokrem zemljišču. Območje je poraščeno z rastlinami, ki imajo rade močno vlago, to so visoke močvirne rastline, katerih spodnji deli stebel in korenine so pod vodo, to pa so trst, rogoz, šaš. Je tudi življenjski prostor za številne majhne živali. Mokrišča lahko nastanejo v lagunah, v rečnih rokavih, na zaraščajočih se delih jezer, na barjih.

21.3. MEDNARODNI DAN GOZDOV

Slovenija je s skoraj 58 % gozdnatostjo med najbolj gozdnatimi državami v Evropi. Za Finsko in Švedsko je tretja najbolj gozdnata dežela v Evropi. Že več kot 130 let pa površina gozdov v Sloveniji vztrajno narašča predvsem zaradi opuščanja kmetijstva v težje dostopnih predelih. Brez človekovega vpliva bi gozd poraščal najmanj 93% površine Slovenije. Slovenci smo na svoj gozd lahko zelo ponosni. S sonaravnim in večnamenskim gospodarjenjem, usklajenim z načeli varstva narave, ki omogoča trajno in optimalno rast gozdov in uporabo njegovih funkcij smo gospodarili že od druge polovice 19. stoletja. V času, ko se vse bolj zavedamo pomena trajnostne rabe naravnih, si je Slovenija tako pridobila ugled v Evropi in po vsem svetu. Mnoge rastlinske in živalske vrste, na primer velike zveri (volk, medved, ris), ki so drugod po Evropi na robu obstoja, saj za življenje potrebujejo velike sklenjene površine gozda, najdejo v slovenskih gozdovih „poslednje zatočišče“.

S trajnostnim sonaravnim in večnamenskim gospodarjenjem z gozdom smo uspeli naš prostor ohraniti v stanju, ki je zelo podoben naravnemu. Strokovne podlage za sonaravno gospodarjenje z gozdovi pripravlja Zavod za gozdove Slovenije.

22.3. SVETOVNI DAN VODA

Več kot sedemdeset odstotkov našega planeta prekrivajo vode. Kljub temu, da je voda vir našega življenja, se ljudje ne zavedamo njenega pomena. Vse premalo pozornosti posvečamo skrbi za ohranjanje voda. Dan voda je namenjen prav opozarjanju, da je voda vir našega življenja, in naša skrb mora biti posvečena ohranjanju vseh njenih oblik.

Svetovni dan voda je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila v Riu de Janeiru leta 1992. Več kot 70% našega planeta prekrivajo vode. Kljub temu, da je voda vir našega življenja, se ljudje ne zavedamo njenega pomena. Vse premalo pozornosti posvečamo skrbi za ohranjanje voda. Dan voda je namenjen prav opozarjanju, da je voda vir našega življenja in naša skrb mora biti posvečena ohranjanju vseh njenih oblik.

23.3. SVETOVNI METEOROLOŠKI DAN

23. marca 1950 je začela veljati konvencija o Svetovni meteorološki organizaciji (WMO) - UN specialized agency. Vsako leto SMO za obeleževanje svetovnega dneva meteorologije izbere posebno temo, npr.: v letu 2002 Zmanjšanje ranljivosti ob vremenskih in klimatskih ekstremih, leto prej je bil moto Vreme, podnebje in zdravje, v letu 2000 je bil glavni poudarek na 50.obletnici SMO. SMO podpira razvoj meteorologije, hidrologije in z njima povezanih geofizikalnih znanosti ter spodbuja uporabo dosežkov v prid človeštva. Predvsem za napovedovanje vremena je nujno, da opazovanja in meritve opravijo povsod po svetu sočasno in na predpisan način. SMO bdi nad kodami, v katere so prevedeni splošno razumljivi in hitro dosegljivi podatki za mednarodno izmenjavo. Svetovni program meteorološkega bdenja (World Weather Watch - WWW) je osnovni program SMO, sprejet je bil leta 1963.

22.4. SVETOVNI DAN ZEMLJE

Nekdanji ameriški senator Gaylord Nelson si je prizadeval, da bi okoljski problemi prišli na dnevni red ameriške politike. Prvi začetki segajo v leto 1963, ko je Nelson organiziral predsedniško turnejo, na kateri naj bi opozorili na probleme v okolju. Vendar je ustrezen odmev v javnosti dosegel šele prvi Dan Zemlje 22.aprila leta 1970, ko je na prireditvah, posvečenih dnevu Zemlje v Ameriki sodelovalo okoli 20 milijonov ljudi. Dan Zemlje po letu 1970 obeležujejo vsako leto, število sodelujočih posameznikov, organizacij in držav pa narašča.

27.4. DAN DREVES

J. Sterling Morton iz Nebraske (ZDA) je v letu 1872 pričel z akcijo spodbujanja sajenja in skrbi za drevesa. Na ta dan vse države organizirajo akcije sajenja dreves. WWF (World Wide Fund for Nature - Svetovni sklad za naravo), največja in najbolj spoštovana okoljevarstvena organizacija na svetu, poziva potrošnike naj prispevajo k ohranjanju narave tudi tako, da uporabljajo čim več toaletnega papirja, papirnatih robčkov in brisač iz recikliranega papirja. V straniščno školjko vsak dan odvržemo 270.000 dreves in to v času, ko nekateri najpomembnejši gozdovi na svetu izumirajo.

3.5. SVETOVNI DAN PTIC SELIVK

Svetovni dan ptic selivk je ustanovila organizacija Migratory Waterbird Agreement (UNEP/AEWA) v sodelovanju z Convention on Migratory species (UNEP/CMS). Namenjen je globalni promociji ptic selivk in njihovi zaščiti.

15.5. SVETOVNI DAN PODNEBNIH SPREMEMB

Naravnim vplivom na podnebni sistem se v zadnjih dveh stoletjih pridružujejo tudi vedno bolj intenzivni vplivi človeških dejavnosti. Podnebje na Zemlji je spreminjajoči se sistem, na katerega vplivajo intenzivnost sevanja Sonca, gibanje planeta, lastnosti zemeljske površine in sestava atmosfere. Naravnim vplivom na podnebni sistem se v zadnjih dveh stoletjih pridružujejo tudi vedno bolj intenzivni vplivi človeških dejavnosti. Spoznanje, da pregled dejstev kaže na zastrašujoč človeški vpliv na globalno podnebje oz. na njegovo spreminjanje in da je za življenje nujno omiliti klimatske spremembe, je privedlo do sprejetja Kjotskega protokola (1997), ki predvideva zmanjšanje oziroma omejitve emisij toplogrednih plinov. Protokol je oktobra leta 1998 podpisala tudi Slovenija in se tako zavezala, da bo v obdobju od leta 2008 do leta 2012 emisije toplogrednih plinov zmanjšala za osem odstotkov.

22.5. DAN BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI

Program ZN za okolje je 22. maj razglasil za mednarodni dan biotske raznovrstnosti v spomin na začetek veljavnosti konvencije o biološki raznovrstnosti po 30. ratifikaciji leta 1993 (KOP, Rio de Jeneiro, 1992). Slovenija, ki dan biotske raznovrstnosti obeležuje od leta 1996, sodi po biotski raznovrstnosti in krajinski raznolikosti v sam svetovni vrh. Pripada ji manj kot 0,004 odstotka celotne zemeljske površine, a hkrati več kot odstotek vseh znanih živečih vrst na Zemlji in več kot dva odstotka celinskih vrst. Po svoji biotski raznovrstnosti je tako ena izmed izstopajočih članic EU.

Biotska raznovrstnost (biodiverziteta, tudi biološka raznolikost) pomeni raznolikost živih organizmov na zemlji, tako kopenskih, morskih in organizmov drugih vodnih ekosistemov, ter ekološke komplekse, katerih del so. Opisuje raznovrstnost samih vrst, med vrstami in raznovrstnost ekosistemov.

EU je v zadnjih letih sprejela več pomembnih dokumentov, med njimi deklaracijo za zmanjšanje upadanja biotske raznovrstnosti v Evropi do leta 2010.

V zadnjih 20 letih se je površina zavarovanih območij povečala za trikrat in skupno obsega že 12 % našega planeta. Pri tem je treba omeniti, da je zavarovan manj kot odstotek svetovnih morij. V EU-ju je zavarovanih 42.000 območij, ki pokrivajo 15 % ozemlja.

Slovenija pa ima zavarovanih 11 % ozemlja, evropsko omrežje varovanih območij Natura 2000 pa obsega več kot tretjino Slovenije.

24.5. EVROPSKI DAN PARKOV

Leta 1999 je EU razglasila dan naravnih in narodnih parkov. Z razglasitvijo je Evropska zveza opozorila na pomen naravovarstvenih območij pri ohranjanju močno osiromašene biotske pestrosti. Prvi korak v to smer je ravno na ta dan leta 1909 storila Švedska z ustanovitvijo prvih devetih narodnih parkov. ustanavljanje naravnih parkov temeljni ukrep ohranjanja narave. Parki zaradi svoje ekološke vrednosti, uravnoteženega delovanja človeka, življenjskih prostorov ogroženih, redkih ali značilnih rastlinskih in živalskih vrst, pomembno prispevajo k ohranjanju biološke raznovrstnost in varstvu naravnih vrednot.

S parki je pokrita četrtina omrežja Nature 2000 v Sloveniji, država pa dela še na treh projektih parkov. Tako veliko število vrst na tako majhnem prostoru Slovenijo uvršča med naravno najbogatejša območja Evrope in sveta.

28.5. SVETOVNI DAN SONCA

Sonce je centralno telo našega planetnega sistema in nam najbližja zvezda. Od Zemlje je oddaljeno skoraj 150 milijonov kilometrov, na njegovi površini pa vlada neverjetna temperatura 5.507 stopinj Celzija.Sestavljeno je iz vodika, helija, kisika, ogljika in dušika. Prevladuje prvi, ki je glavno sončno gorivo. Vsako sekundo izgubi približno 4 milijone ton mase, vendar ima zaradi nenehne obnove še dovolj moči za naslednjih 10 milijard let. Svetloba, ki pripotuje od Sonca, potrebuje za pot do Zemlje pičlih osem minut in devetnajst sekund.

Sonce s svojo neverjetno močjo ogreva in osvetljuje Zemljo, strokovnjaki pa so si edini, da njegovi žarki v prevelikih količinah škodujejo zdravju ljudi.

31.5. SVETOVNI DAN PROTI KAJENJU

Število kadilcev se v svetu v zadnjih letih opazno zmanjšuje, vendar so podatki o porabi cigaret še vedno zaskrbljujoči. Še posebno pereča je čedalje nižja starost otrok, ki se prvič srečajo s cigareto, saj se starost pomika proti nižjim razredom osnovne šole. Številne akcije in prizadevanja mnogih, da bi se število kadilcev zmanjšalo, prinašajo rezultate le počasi. Slovenija je z novim tobačnim zakonom naredila pomemben korak proti temu cilju.

1.6. DAN REKE SAVE

Savska komisija med 30. majem in 6. junijem skupaj z ministrstvi iz držav pogodbenic - BiH, Hrvaške, Slovenije in Srbije -, ki so pristojna za izvajanje okvirnega sporazuma za savski bazen, pripravlja vrsto dejavnosti s ciljem promocije Save in njenega pomena za vse države v njenem porečju. Obeleževanje dneva pomembno prispeva k povezovanju savskih držav za dosego skupnih ciljev - za ohranjanje Podonavja in zmanjševanja pritiskov na obalne vode Črnega morja. Gre za sodelovanje, ki se bo manifestiralo s plovbo po Savi od Siska do Beograda.

5.6.

SVETOVNI DAN OKOLJA

Vsako leto 5. junija beležimo Svetovni dan okolja. Bistvo dneva je prepričanje, da ima vsak posameznik pravico do čistega zraka, čiste vode in življenja v biološko raznovrstnem okolju. S tem želijo Združeni narodi spodbujati okoljevarstveno zavedanje širom sveta, pozornost politike na pomen okoljevarstva ter delovanje vlad v korist okolja. To je dan slehernega med nami, in tak naj bo vsak dan, ne samo 5. junij.

Prvi svetovni dan varstva okolja je razglasila Generalna skupščina OZN 15.decembra 1972 ob ustanovitvi programa UNEP v spomin na Stockholmsko konferenco o okolju, ki je bila mejnik v politični zgodovini varstva okolja. Na ta dan Združeni narodi opozarjajo na problematiko okolja in spodbujajo politično dejavnost z različnimi dogodki v več kot 100 državah. Od leta 1987 UNEP podeljuje na ta dan priznanja (Global 500 Roll of Honour for Environmental Achievement) posameznikom in organizacijam, ki so bili uspešni na področju varstva okolja. Vodilnim posameznikom, ki so prispevali h krepitvi zavesti o okoljskih problemih, podeljuje UNEP nagrado Sasakawa (Sasakawa Environment Prize).

8.6. SVETOVNI DAN OCEANOV

Zamisel o Svetovnem dnevu oceanov je bila podana leta 1992 na Konferenci Združenih narodov o okolju in razvoju v Rio de Janeiru, kot vsakoletna priložnost, da posvetimo več pozornosti naši povezanosti z morji in oceani. Oceani imajo odločilno vlogo pri ohranjanju življenja na Zemlji in so ključni dejavnik klimatskih sprememb. O oceanih vemo manj kot o oddaljenih planetih, pa čeprav so izjemen naraven vir, ki ga v veliki meri še nismo izkoristili. Vendar ta vir ni neskončen, pač pa omejen tako glede sprejemanja posledic brezobzirnega razvoja in onesnaženja. Negativni učinki človekovih posegov so že vidni, predvsem v obrežnem morju, plitvih obalnih predelih in majhnih otokih. Ocena stanja oceanov, ki izhaja iz skupnih opazovanj po vsem svetu, ni vzpodbudna. Seznam najbolj perečih problemov vključuje: onesnaženje, prelov, izgubo habitatov in obrežij, dvigovanje morske gladine, zviševanje površinske temperature, kar vpliva na gibanje vodnih mas v velikih globinah, pogostejša neurja, topljenje ledenih gora...

Napovedovanje pričakovanih sprememb v naslednjem stoletju je mogoče le na osnovi boljšega poznavanja morskih in oceanskih sistemov, kar povečuje upanje, da jih lahko odpravimo z razumnimi skupnimi akcijami. Dolgoročna, kvalitetna in sistematična opazovanja oceanov omogočajo napovedovanje katastrofalnih neurij, poplav in suš, in s predhodnim opozarjanjem zmanjšujejo posledice za ogroženo prebivalstvo. Z mednarodno akcijo Svetovni dan oceanov naj bi opozorili tako politične strukture kakor tudi vsakega posameznika na vsestranski pomen morij in oceanov. Svetovna spletna mreža oceanov vsako leto koordinira številne dogodke in aktivnosti različnih agencij in organizacij od akvarijev, živalskih vrtov, muzejev, univerz, raziskovalnih inštitucij, šol, podjetij in okoljevarstvenih organizacij.

17.6. SVETOVNI DAN BOJA PROTI SUŠI IN ŠIRJENJU PUŠČAV

Ta dan opominja na dejstvo, da se zapuščavljanju lahko učinkovito zoperstavimo s povečanim in učinkovitim delovanjem in sodelovanjem na vseh ravneh. Vsako leto dezertifikacija uniči 24 milijard ton rodovitnih tal. Tako je v zadnjih 20 letih zaradi dezertifikacije, zlasti zaradi erozije in salinacije, propadlo vsaj toliko kmetijskih tal, kot meri celotna površina obdelovalnih kmetijskih tal v ZDA. Po zadnjih ocenah degradacija kmetijskih tal povzroči več kot 40 milijard dolarjev letnih izgub v kmetijski pridelavi. Tudi napovedi za v prihodnje ne kažejo izboljšanja. Površine obdelovalne zemlje v letu 2025 se bodo glede na stanje leta 1990 zmanjšale - v Južni Ameriki za dve petini, v Aziji za eno tretjino, v Afriki pa kar za dve tretjini. To bo dramatično vplivalo na gospodarski položaj in preskrbo s hrano in s tem na možnost preživetja ranljivih regij, so sporočili iz agencije za okolje in ob letošnjem dnevu boja proti dezertifikaciji opozorili, da je proces zapuščavljanja hkrati vzrok in posledica podnebnih sprememb. 191 držav je decembra 1996 pri Združenih narodih sprejelo in potrdilo Konvencijo ZN o boju proti dezertifikaciji (UNCCD) v tistih državah, ki doživljajo hudo sušo in/ali dezertifikacijo, zlasti v Afriki. Ključna vloga konvencije je v globalnih naporih za izkoreninjenje revščine, za dosego trajnostnega razvoja in razvojnih ciljev tisočletja. Konvencija, poleg okoljske zaščite teh regij, promovira tudi ekonomski in socialni razvoj v območjih, ki jih ogroža dezertifikacija.

zadnja nedelja v juniju MEDNARODNI DAN BARIJ

Leta 1971 je bila v iranskem mestu Ramsar podpisana Konvencija o mokriščih mednarodnega pomena, danes poznana kot Ramsarska konvecija. 25 let kasneje so 2.februar razglasili za dan, ko na svetovni ravni posvečamo posebno pozornost mokriščem z naravovarstvenega, družbenega in gospodarskega vidika. V smislu obeleževanja svetovnega dne varstva mokrišč se po vsem svetu pripravljajo dejavnosti in izvajajo projekti, ki ozaveščajo javnost o potrebi po ohranjanju mokrišč, njihovih funkcij in biotske raznovrstnosti, kot to določa Ramsarska konvencija v okviru UNESCA.

29.6. DAN REKE DONAVE

Ta dan praznuje preko 81 milijonov ljudi v 14 državah Evrope. Praznovanje tega dne pomeni skupaj pomagati zaščititi Donavo tako, da jo bodo lahko uživali tudi zanamci. Dan Donave je praznik čistoče, varnosti in 14 letnega sodelovanja. The International Commission for the Protection of the Danube River (ICPDR) se trudi zagotavljati vzdržno in pravično uporabo vode in vodnih virov v porečju Donave. Delo komisije temelji na konvenciji o zaščiti reke Donave, ki je pravni akt za sodelovanje in čezmejno upravljanje z vodo v porečju Donave.

11.7. DAN SVETOVNEGA PREBIVALSTVA

11. julija je po priporočilu programa Združenih narodov za razvoj (UNDP) dan svetovnega prebivalstva. Na ta dan leta 1987 je število prebivalcev preseglo številko pet milijard. To je povzročilo usmeritev javne pozornosti na nujnost in pomen reševanja problemov prebivalstva. Glede na predvidevanja Združenih narodov bodo letni prirasti do leta 2015 ostali nad stopnjo 86 milijonov: takrat bo število prebivalcev znašalo med 7,1 in 7,8 milijarde.

18.8. OGENJ V ALPAH

Mednarodna organizacija za varstvo Alp vsako leto organizira akcijo, ki opozarja na naravovarstvene probleme v Alpah. Cilj mednarodne akcije prižiganja kresov je opozoriti na probleme trajnostnega regionalnega razvoja v Alpah, ki naj bi bil v skladu z Alpsko konvencijo tak, da bo tudi za prihodnje rodove ohranil naravne, kulturne in duhovne vrednote Alp. Mednarodna akcija Ogenj v Alpah poteka od leta 1986.

prvi vikend v septembru EVROPSKA NOČ NETOPIRJEV

Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev (SDPVN) vsakoletno organizira mednarodni dogodek Evropska noč netopirjev (ENN). Akcija poteka v Sloveniji že od leta 1998. Člani društva in zunanji sodelavci ob tem dogodku z različnimi aktivnostmi predstavljajo ljudem življenje netopirjev in njihovo pomembno vlogo v naravi, ter razblinjamo starodavne vraže o tej skrivnostni in ogroženi skupini sesalcev. Pogodba o zaščiti populacije evropskih netopirjev velja že od leta 1994 1994, in jo je podpisalo trideset evropskih držav. Sekretariat EUROBATS je imel ustanovno sejo 1995 in deluje v Bonnu v Nemčiji od leta 1996.

16.9. MEDNARODNI DAN VARSTVA OZONSKE PLASTI

16. septembra 1987 so številne države podpisale Montrealski protokol o uporabi snovi, ki škodujejo ozonskemu plašču. Leta 1992 je le-tega in njegove londonske dopolnitve ratificirala tudi Slovenija. V zadnjih desetih letih, ko se je pričelo intenzivno zmanjševanje uporabe ozonu škodljivih snovi, je skupna poraba le-teh padla za več kot 80%. Mnenje znanstvenikov je, da bi se ob popolnem upoštevanju zahtev Montrealskega protokola v vseh državah ozonski plašč obnovil do sredine 21. stoletja. Montrealski protokol je primer mednarodnega sodelovanja med vladami držav, znanstveniki, tehnološkimi strokovnjaki, industrijo in nevladnimi organizacijami pod pokroviteljstvom Združenih narodov (UNEP) in predstavlja zgled za reševanje mednarodnih okoljevarstvenih problemov.

22.9. EVROPSKI DAN BREZ AVTOMOBILA

27.9. SVETOVNI DAN TURIZMA

Svetovni dan turizma (World Tourism Day) od leta 1980 vsako leto praznujemo 27. septembra, ki predstavlja dan sprejema statuta UNWTO, hkrati pa pomeni konec glavne turistične sezone na severni polobli in začetek na južni. Generalna skupščina Svetovne turistične organizacije (UNWTO) je leta 1979 izbrala 27. september za svetovni dan turizma.

prvi ponedeljek v oktobru  SVETOVNI DAN HABITATOV

Združeni narodi so že leta 1985 vsak prvi ponedeljek v oktobru razglasili za Svetovni dan habitata, in sicer z željo ozavestiti ljudi o pomenu in soodgovornosti vseh za ohranjanje človekovega življenjskega prostora ter kot opomin človeštvu, da je naše življenje odvisno od ostalih življenjskih okolij, v katerem sobivamo z drugimi bitji.

prvi vikend v oktobru  EVROPSKI DAN OPAZOVANJA PTIC

Evropski dan opazovanja ptic je dogodek, katerega namen je seznaniti ljudi s pticami, njihovo ogroženostjo in načini varstva. Ptice selivke ne poznajo meja, zato se moramo za njihovo ohranitev prizadevati v vseh državah. Poleg gnezdišč in prezimovališč so za preživetje teh vrst nujno potrebna tudi vmesna postajališča, kjer se lahko nahranijo in odpočijejo. Danes, ko je že skoraj vsak košček Evrope pozidan in obdelan, je vedno manj krajev, kjer se ptice na selitvi še lahko ustavijo.

Omrežje mednarodno pomembnih območij za ptice (ti. IBA) je bilo vzpostavljeno tudi z namenom, da se zaščiti pomembne postaje na selitveni poti in tako pomaga ohraniti številne vrste ptic. To omrežje danes deluje v več kot 120 državah po svetu.

4.10.  SVETOVNI DAN VARSTVA ŽIVALI

Četrti oktober ljubitelji živali in člani različnih organizacij po vsem svetu s številnimi prireditvami obeležujejo svetovni dan živali. Ta je v zadnjih letih prerasel tudi v svetovni teden živali, ki poteka pod okriljem Svetovnega združenja za zaščito živali (World Society for the Protection of Animals - WSPA) od 4. do 10. oktobra.

15.10. SVETOVNI DAN HOJE

V sodobnem tehnološko razvitem svetu, ki nam omogoča »sedeči« način življenja, postaja hoja vrednota. Ponovno se zavedamo njene koristnosti. Strokovna dognanja kažejo, da lahko že 30 minut hoje dnevno bistveno prispeva k izboljšanju našega počutja in k preprečevanju vse bolj pogostih zdravstvenih težav, ki nastanejo kot posledica nezadostne telesne dejavnosti.

Že leta 1992 je ob konferenci Združenih narodov o trajnostnem razvoju v Braziliji organizacija TAFISA (svetovna nevladna organizacija športa za vse, podprta in priznana s strani Mednarodnega Olimpijskega komiteja in Svetovne zdravstvene organizacije), sprožila iniciativo pod nazivom »SVETOVNI DAN HOJE«. Odtlej se je k tej pobudi pridružilo že preko 70 držav, ki na izbrani dan v mesecu oktobru organizirajo hodalne prireditve, ki vključujejo različne vrste hoje. S tem želijo opozoriti prebivalce na njen pomen in jih obenem vzpodbuditi k redni telesni dejavnosti.

24.10. DAN OZN

31.10. DAN VARČEVANJA

Naši viri so omejeni in na to prepogosto pozabljamo. Dan varčevanja je tisti, ki nas neprestano opominja, da je varčna poraba energije, vode in ostalih sredstev ključ do dobrega gospodarjenja. na začetek

8.11. SVETOVNI DAN URBANIZMA

10.12. DAN ČLOVEKOVIH PRAVIC

11.12. MEDNARODNI DAN GORA

OZN je 11. december razglasila za Mednarodni dan gora. Obeležujemo ga od leta 2003 in vsako leto na mednarodni ravni v okviru dejavnosti Mednarodnega dneva gora obravnavamo posebej izbrano temo. Odločitev so sprejeli po velikem uspehu, ki ga so ga dosegli leto prej s projektom mednarodnega dneva gora, ki je povečal zavedanje človeštva o pomenu gora. Tako so v 78. državah članicah ustanovili posebne odbore za varstvo gora in okrepili sodelovanje v okviru mednarodnega partnerstva za trajnostni razvoj visokogorskih regij. V Sloveniji se z varovanjem okolja in naravne dediščine ter osveščanju obiskovalcev gora že več kot 30 let ukvarja Planinska zveza Slovenije in njena Komisija za varstvo gorske narave.

Gore so po vsem svetu območja, ki so izrednega pomena za ohranjanje biotske pestrosti. So domovanje številnih vrst živali in rastlin, med katerimi so mnoge redke in ogrožene. Polovica najpomembnejših biodiverzitetnih območij na svetu je v gorskih okoljih. Ohranjanje biotske pestrosti v gorah prispeva k stabilnosti strmih pobočij, zagotavlja kakovostno pitno vodo, hrano, kurjavo, zdravilna zelišča, pa tudi možnosti za doživljanje narave. Prebivalci gora so v minulih stoletjih in tisočletjih razvili mnoga tradicionalna znanja in načine obdelovanja zemlje, ki so izjemno dobro prilagojeni naravnemu gorskemu okolju. Toda v sodobni globalizirani družbi se ta znanja izgubljajo. Intenzivno ekonomsko izkoriščanje gorskih okolij ima številne negativne posledice in ogroža mnoge vrste živih bitij – pomeni pa tudi nevarnost za kakovost življenja ljudi.

Mednarodni dan gora je odlična priložnost, da javnost opozorimo na pomen gorskih okolij in na nujnost ohranjanja biotske pestrosti v gorah. Gospodarjenje z gorskimi območji je izredno odgovorna naloga. Nujno je treba širiti spoznanje, da je na gorskih območjih mogoče gospodariti tako, da se ohranjajo naravne in kulturne vrednote in hkrati zagotavlja kakovostno življenje ljudi. Toda tak razvoj gorskih območij zahteva posebne razvojne programe, veliko znanja – tradicionalnega in sodobnega – in veliko mero povezovanja in sodelovanja med vsemi prizadetimi skupinami, ustanovami in organizacijami.

18.12. DAN NARAVOSLOVCEV

Usmerjenost k naravi je trend v sodobnem svetu. Toda naravo bi morali najprej poznati, šele potem bi lahko začeli razmišljati o tem, kako jo lahko izkoriščamo. Naravoslovci so tisti, katerih prvotni cilj je spoznavati naravo in življenje v njej. Šele ko naravo spoznamo, vidimo, kaj nam daje.