Spanje je nujno za normalen razvoj in telesno ter akademsko uspešnost. Kronično pomanjkanje kakovostnega spanja je lahko povod neštetih bolezni, slabšega počutja, čustvene vzdraženosti, …
Pomanjkanje spanja pa se pokaže tudi pri pogostejših infektih in dovzetnosti za bolezni.
Raziskave kažejo, da so slovenski otroci in mladostniki kronično neprespani. Povprečno bi morali malčki spati od 11 do 14 ur, predšolski otroci 10 do 13 ur, šolarji pa 9 do 11 ur.
"Kronično pomanjkanje kakovostnega spanja je lahko povod neštetih bolezni, slabšega počutja, čustvene vzdraženosti ...," pravi Brigita Zupančič Tisovec, dipl. fiziot., spec., nacionalna promotorka zdravja na NIJZ. Z njo smo se pogovarjali o tem, kakšne so posledice neprespanosti pri otrocih in zakaj je dobro, da vzpostavimo večerno rutino.
Kako premalo spanja vpliva na otrokov razvoj?
Spanje je osnovna otrokova potreba, ki se je ne da nadomestiti. Nujna je za normalen razvoj in telesno ter akademsko uspešnost. Gre za podporno dogajanje in temelj zdravja na vseh nivojih. Novejše raziskave kažejo, da kronično pomanjkanje spanja vpliva na posamezne celice in njihove telomere kromosomov, zaradi česar je njihova življenjska doba krajša, genski material pa bolj izpostavljen. Kronično pomanjkanje kakovostnega spanja je lahko povod neštetih bolezni, slabšega počutja, čustvene vzdraženosti, …
Koliko spimo Slovenci in seveda naši otroci?
Slovenci spimo prekratko in premalo kakovostno. Nacionalna raziskava o vplivu pandemije na življenje (SI-PANDA), pregledna presečna raziskava, ki jo je med 4. majem in 18. julijem 2021 izvedel Nacionalni inštitut za javno zdravje, je pokazala, da je 41,8 % odraslih prebivalcev in prebivalk Slovenije (starih 18 let ali več) v času pandemije covida-19 med delovnim tednom spalo manj kot 7 ur na noč in tako ne dosegajo priporočil o dolžini spanja 7 do 9 ur na noč pri odraslih.
Podatki raziskave so predstavljeni v znanstvenem prispevku z naslovom Pomanjkanje spanja med odraslimi prebivalci Slovenije v času pandemije covida-19, objavljenem v zborniku povzetkov in recenziranih prispevkov Javno zdravje in COVID-19 2022 (dostopnem tukaj, na strani 21).
Kot najbolj ranljivo, prepoznavamo skupino mladostnikov. Raziskava Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju (HBSC 2018, dostopna tukaj) je pokazala, da le 54 % 11-letnikov in 26 % 13-letnikov med šolskim tednom spi skladno s priporočili 9 do 11 ur na noč. Rezultati se v primerjavi s preteklimi raziskavami slabšajo.
Glede na izsledke obširne študije (dostopne tukaj), ki je primerjala podatke raziskav HBSC 2014 in 2018 v 24 državah po Evropi in Severni Ameriki, je Slovenija ena od petih držav z najnižjim odstotkom mladostnikov, ki med šolskim tednom spijo skladno s priporočili.
PREBERITE TUDI: Metode uspavanja, ki škodijo otrokovemu razvoju
Kako se pri otroku pokaže pomanjkanje spanja?
Otrok nam pokaže z nešteto zanki: nižji energijski nivo, apatičnost in nezanimanje za dogajanje okoli njega, razdražljivost in čustvena preodzivnost, težje dojemanje in pomnjenje, slabša kreativnost. Pomanjkanje spanja pa se pokaže tudi pri pogostejših infektih in dovzetnosti za bolezni.
Kakšne so lahko posledice pomanjkanja spanja in kako vplivajo na nas, ko odrastemo?
Pri otrocih si želimo predvsem normalnega razvoja, ki ga zadostno in zdravo spanje omogoča. Hkrati pa pri otroku privzgajamo spalne navade za vse življenje.
Primanjkljaj v otroštvu se tako lahko prenese v slabe spalne navade v odraslosti. Kadar pa gre za kronično pomanjkanje spanja, ta lahko s sabo prinese tudi slabšo telesno pripravljenost in razpoloženje, večje tveganje za nalezljive bolezni, bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen tipa 2, povečano telesno težo, nekatere vrste raka, demenco, slabše delovanje hormonov, spominske in miselne sposobnosti, …
PREBERITE TUDI: Ko uspavanje traja tudi več kot eno uro
Kaj lahko naredimo starši, da bodo otroci zvečer lažje zaspali?
Vzpostavimo rutino. Rutina nam v življenju nudi občutek varnosti, ki ga nujno potrebujemo. Prav tako pa je priporočljivo upoštevanje priporočil za zdravo spanje otrok. Na spanje se ne začnemo pripravljati šele zvečer, temveč že takoj zjutraj, ko vstanemo. Takrat je čas, da se čimbolj izpostavljamo dnevni svetlobi in popoldan oz. zvečer je prav tako pomembno, da je svetlobe vse manj.
Bodimo pozorni, da je umetne razsvetljave čim manj. Tako namreč spodbudimo tvorbo melatonimna, hormona ki možganom sporoči, da je čas za spanje. Prav tako bodimo čez dan dovolj in primerno telesno dejavni (za otroke to pomeni pavšalno najmanj eno uro zmerne telesne dejavnosti ali več dnevno: vse novejše raziskave kažejo, da naj bodo otroci čim več telesno dejavni v skladu s svojimi zmožnostmi). Ne spreglejmo primernega večernega obroka in poskrbimo za zadostne vnos tekočin že čez dan in ne tik pred spanjem.
Torej vse to in prijetno večerno končevanje dneva, ko tudi otroci čutijo, da se za družino dan zaključuje, bo lahko pomagalo pri uspavanju.
PREBERITE TUDI: Čarobni svet večerne rutine: Kako z Lahkonočnicami uspavati svoje male zaspance
Tudi pravljice so pomemben del večerne rutine.
Zgoraj omenjena priporočila in prijetno večerno končevanje dneva, ko tudi otroci čutijo, da se za družino dan zaključuje, bo lahko pomagalo pri uspavanju. Večerna higiena in obisk stranišča lahko napovesta odhod v posteljo. Ta naj bo namenjena le uspavanju in spanju. Seveda pa je čas pred spanjem lahko čas, ki ga starši izkoristimo za branje ali poslušanje primernih pravljic in uspavank. To so lahko dragoceni trenutki, v katerih otroke učimo navad za vse življenje. In to, da starši otrokom privzgojimo zdrave spalne so pomembne zmage. Radi rečemo, da je vzgoja z zgledom tista, ki šteje in otrokom pomaga ponotranjiti življenjske izbire in navede.
Pravljice, ki jih berejo starši ali pa zvočnice, ki jih lahko poslušamo, otroka pomirijo. Hkrati pa mu bogatijo besedni zaklad, ga naučijo poslušanja in slišanja ter ustvarjalnosti, ko slišano vsebino otrok pri primerni starosti lahko nadgradi v svoji domišljiji.
Lahkonočnice: Slovenska pravljica za sodobne male zaspance Projekt Lahkonočnice je nastal z mislijo na vse starše, ki se vsak večer soočajo z izzivom uspavanja svojih otrok. V sodelovanju z znanimi slovenskimi pisatelji in pripovedovalci je nastala bogata zbirka več kot 160 pravljic, ki so brezplačno dostopne v mobilni aplikaciji Lahkonočnice. Vsaka pravljica je skrbno izbrana in pripovedovana z namenom, da otrokom omogoči prijeten prehod iz aktivnega dneva v mirno noč. |
Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar: